RE: Naš kuža (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


klavdijas -> RE: Naš kuža (12.3.2007 13:34:51)

Pri nas smo imeli kokeršpanjela. Vsi smo jo imeli zelo radi, še danes mi je hudo za njo, da o hčeri ne govorim. Zelo podobna situacija z uhajanjem, potepanjem, pritožbe sosedov. Tulila je cele noči, ker ji je bilo dolgčas (ponoči).Cel dan je bila spuščena okoli hiše. Piko je imela na kolesarje... Na koncu sem sama prišla do tega, da sem jo peljala uspavati[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image], ker to ni peljalo nikamor.
Kljub temu, da sem velika ljubiteljica psov, sem se pa odločila, da psa ne bom imela nikol več, ker sem premehak človek za vzgojo psov. Pa tudi v življenju sem zaradi psov veliko prejokala [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]in ne bom več, vsaj zaradi psov ne.
Ti pa povem, da se pes ne bo spremenil,  odločitev je pa seveda tvoja.
Nam se pa še po 4 letih poseda ograja, ki jo je naša kuža veselo spodkopavala.

Lep pozdrav,

            Klavdija




Shania -> RE: Naš kuža (12.3.2007 13:50:56)

Anonimna, vesela sem, ker nisi vrgla puške v koruzo.

Če je pes čipiran (kar mora bit!) pokliči veterinarja in povej, da je pisan na moža in da bi ga rada prepisala nase.

Glede vzgoje je tako. Tvoj pes ni pojem agresije, da ne bo pomote. Dvomim, da je kdo med vami kdaj videl izredno agresivnega psa, tako agresivnega, da je vsaka pasja šola predlagala evtanazijo. Zato, glavo gor punca, potrebuješ DOSELDNO in ODLOČNO vzgojo, potrebuješ OBČUTNO VEČ, kot sobotno popoldne v šoli in potrebuješ nekoga, ki bo TEBI pokazal, kako se psu postavi meje! Če želiš pokliči Simončiča. Če se ne bo obneslo, se mi javi na ZS, ti probam zrihtat nekoga drugega. Predvsem pa - potebovala boš šolo. večkrat na teden, vzgajanje non stop, vsako minuto. Pojdi s psom VSAK DAN, vsaj 1 URO na dolg sprehod. Samo vidva, daj otroka v varstvo (naj ga ima mož in mu povej, da nisi flegma in da boš spremenila situacijo in ga prosi, naj te pri tem podpira). Na sprehodu se igrajta, začni delat na poslušnosti, meči mu žogice, da se zdivja. Pes rabi tako psihično, kot fizično zaposlitev! Začno GRADITI odnos, ki sta ga izgubila.

Ena ti je lepo napisala; najprej si delala z njim, kot z otrokom. Pes je dobil vso pozornost, ki jo potrebuje. Vedel je, da ti pripada. In kaj si naredila potem? Potem si ga odrinila stran od sebe. Kaj to pomeni v pasjih očeh? Pomeni, da ga je njegovo krdelo odrinilo stran od sebe. Da ga je izobčilo. In zdaj "luta" po svoje. Bogi je.

Po drugi strani je tudi tvoj mož tisti, ki potrebuje eno močno lekcijo. Pravzaprav mene ne zanima vzgoja, ki so jo ljudje imeli oz. nevzgoja, ki so jo imeli. To, da se živali in ljudi ne pretepa bi morali vedeti. Amen. Če je pretepal psa je to dejanje nedopustno. Tudi, če bi pretepal otroka, mu verjtno ne bi pogledali čez prste in rekli: ah, saj ni vedel!. Tako, kot je nebogljen otrok, je nebogljena žival. Pa sem sama doživela napad nase in na mojega psa, kateremu je moj komaj rešil življenje in prekleto dobro vem, kakšna groza je in kakšen obup in nemoč čutiš, ko napadajo tvojega psa. Pa vseeno, lastniki smo tisti, ki moramo VZGOJITI svojega psa, ki moramo sprejemati ODGOVORNOST, za dejanja, ki jih stori nas pes. Tvojega moža bi povabila v zavetišče, da si pogleda pretepnčke, ki se zdrznejo ob vsakem moškem glasu. Ki mesece in mesece ne prenesejo ob sebi moškega...zakaj? Ker jih je pretepal. Preberi to možu, upam, da bo razumel, da so bila njegova dejanja nedopustna.

Zdaj pa glavo gor punca, vzemi v roke vse knjige, ki jih najdeš o vzgoji psa (če ti angleščina ne dela problema, ti jaz pošljem vse, ki jih imam v elektronski obliki), preberi internetne strani, DANES (!!!) pokliči inštruktorja, pogovori se z možem. Ne jutri, vse to naredi danes.




Shania -> RE: Naš kuža (12.3.2007 13:52:17)

IZVIRNO SPOROČILO: klavdijas

Pri nas smo imeli kokeršpanjela. Vsi smo jo imeli zelo radi, še danes mi je hudo za njo, da o hčeri ne govorim. Zelo podobna situacija z uhajanjem, potepanjem, pritožbe sosedov. Tulila je cele noči, ker ji je bilo dolgčas (ponoči).Cel dan je bila spuščena okoli hiše. Piko je imela na kolesarje... Na koncu sem sama prišla do tega, da sem jo peljala uspavati[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] , ker to ni peljalo nikamor.
Kljub temu, da sem velika ljubiteljica psov, sem se pa odločila, da psa ne bom imela nikol več, ker sem premehak človek za vzgojo psov.


Ti si ljubiteljica psov?! Če to pomeni biti ljubitelj psov, upam, da jih bo na svetu čimmanj.





Anonimen -> RE: Naš kuža (12.3.2007 14:00:41)

Anonimna [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley20.gif[/image]

Vsaka ti čast..

Tudi jaz imam sedaj 2 leti staro psičko, in sem noseča.. Upam, da bo mela moja psička rada [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] ker veš, kako je ko pride nov član, se mora pes navadit.. Se ji pa ne odpovem niti zaradi fanta, niti zaradi denarja.. Pes je človekov najboljši prijatelj!! Vesela sem,da se psu zdaj posvečaš, ker rabi samo ljubezen in toplino, tak kot vsak človek in tak kot vsaka žival!




Anonimen -> RE: Naš kuža (12.3.2007 14:01:57)

Ti si ljubiteljica psov?! Če to pomeni biti ljubitelj psov, upam, da jih bo na svetu čimmanj.


Prav to sem hotela napisati, pa raje nisem, da ne bom jaz prva, ki "napada".




Anonimen -> RE: Naš kuža (12.3.2007 14:05:57)

IZVIRNO SPOROČILO: Shania

Ti si ljubiteljica psov?! Če to pomeni biti ljubitelj psov, upam, da jih bo na svetu čimmanj.


Se podpišem na tole!

Klavdijas, če bi se mu več posvečala kot si se mu sicer, ga ne bi rabila niti uspavati.. Naš kuži je tudi bil taki, pa smo se mu več posvečali...






Anonimen -> RE: Naš kuža (12.3.2007 14:15:29)

Evo sva nazaj od veterinarja. Sicer me je vlekel za sabo ko kako vrečko, enkrat sem celo padla. Nič me ne posluša. Rečem sedi, on sede me pogleda, pol, pa vstane in gre naprej. Boli ga đoli. Zmeraj vleče, že od malega. Ma ga bom v roke vzela pismo, da ga bom. Se bova tok strajbala, da mu na kraj pameti ne bo pršlo, da bi se šel še potepat.
V glavnem, veterinar mi ga je prepisal, pregledal, je zdrav, dobila sva vitamine, pa še cepil mi ga je, čeprav še ni čas, pa dal mi je par številk, kamor naj se obrnem glede šole. Popoldne greva nazaj, ker mi bo nekoga predstavil, da dobim še par napotkov glede vzgoje.
Zdaj grem nazaj ven, sam sporočit sem vam pršla.

Papa [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Kalamaki -> RE: Naš kuža (12.3.2007 16:48:42)

Klavdijas, žal si svetlobna leta daleč od ljubiteljev psov.




oka -> RE: Naš kuža (12.3.2007 17:49:57)

Me veseli, da si se tako zavzela za vašega kužka[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] . Pot  do uspeha bo dolga, ker zamujenih šest let ne moreš prinesti not kar iz danes na jutri.  Sledili bojo vzponi in padci , toda s trdno voljo in veliko ljubezni se da narediti čudeže. Boš videla, da ti bo ves trud poplačan. Ti kar vztrajaj in grem stavit, da boste kmalu uživali vsi štirje.

LP in srečno!

Kar pa se KlavdijeS tiče pa sem brez besed.  Tvoja trditev, da se pes ne bo spremenil ne drži. Govorila sem z osebo, ki se na vzgojo in šolanje psov  dobro spozna. Potrebno bo več vaje, morda malce trših prijemov, predvsem pa volje in potrpljenja.




Njuškalo -> RE: Naš kuža (12.3.2007 19:38:54)

Fajn,anonimna,da si se tako odločila![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]Ker najlažje je obupat..to zna vsak.To,za kar si se odločila,bo zahtevalo več truda,vendar se isplača.Ampak,saj to veš.Ful ful dobra novica,imaš vso mojo podporo,pa verjamem,da še od marsikoga![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]
Klavidijas,ti pa ljubitelj psov vsekakor nisi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley21.gif[/image]Dati psa uspavati zaradi take stvari..jaooo..pa kater veterinar je uspaval čisto zdravega psa,me zanima.Svašta....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]




polona2 -> RE: Naš kuža (12.3.2007 19:50:30)

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Evo sva nazaj od veterinarja. Sicer me je vlekel za sabo ko kako vrečko, enkrat sem celo padla. Nič me ne posluša. Rečem sedi, on sede me pogleda, pol, pa vstane in gre naprej. Boli ga đoli. Zmeraj vleče, že od malega. Ma ga bom v roke vzela pismo, da ga bom. Se bova tok strajbala, da mu na kraj pameti ne bo pršlo, da bi se šel še potepat.
V glavnem, veterinar mi ga je prepisal, pregledal, je zdrav, dobila sva vitamine, pa še cepil mi ga je, čeprav še ni čas, pa dal mi je par številk, kamor naj se obrnem glede šole. Popoldne greva nazaj, ker mi bo nekoga predstavil, da dobim še par napotkov glede vzgoje.
Zdaj grem nazaj ven, sam sporočit sem vam pršla.

Papa [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]


Ej, res držim pesti in obenem ti želim veliko trdne volje!!! Če si kje iz Lj, ti priporočam eno posebno pasjo šolo, najbrž ti bo o njej vedela več kot jaz povedati Shania.
Mogoće res lahko premisliš o Halti ovratnici, pred kratkim so imeli debato o njej na Med.over.net, na forumu Domače živali.




Anonimen -> RE: Naš kuža (12.3.2007 20:18:42)

Polona sem iskala info o halti ovratnici in našla še kup stvari, ki bi jih že zdavnaj morala vedeti. Jutri grem po ovratnico.

No med brskanjem sem našla tole misel: Tako dolgo dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo!"
 
Sem jo sprintala in prpopala na steno.
 
Aja zdele sva bla še na enem sprehodu, tko da res upam, da mu potep ne bo dišal.
 
Nočko!
 
Pa hvala.







polona2 -> RE: Naš kuža (12.3.2007 21:16:47)

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen


Tako dolgo dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo!" 



Tole bom pa tudi jaz uokvirila.




Shania -> RE: Naš kuža (12.3.2007 21:17:21)

Super, res sem vesela! :-) Zelo lepo in resnično misel si našla.

Kaj pravi tvoj mož? Sta kaj govorila?

Predlagam ti, da za psa kupiš nagobčnik in naj ga nosi na sprehodu, v kolikor je  nepredvidljiv do ostalih psov. Saj, ko ga boš enkrat psihofizično obvladala, le ta ne bo več potreben, do takrat pa, tam kjer so tudi drugi psi, to ne bi bilo slabo. Ne vem sicer, zakaj je prišlo do spopada z onim psom o katerem si govorila, vendar previdnost je res potrbna, da je ne skupijo ostali štiri, pa na koncu koncev tudi dvonožci.

Če boš potrebovala pomoč, kakršnokoli, z veseljem pomagam.




Shania -> RE: Naš kuža (12.3.2007 23:54:00)

Anonimna, daj možu tole za prebrat:

http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=139




Anonimen -> RE: Naš kuža (13.3.2007 0:59:42)

Shania, žalostna zgodba.. Vendar resnična pri nekaterih ljudeh.. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Shania, če lahko kako pomagam kužkom in muckam iz zavetišča, le reči.. 




Anonimen -> RE: Naš kuža (13.3.2007 6:21:09)

Aja pa še to Klavdijas: Če bi ti bila res velikaaaa ljubiteljica psov, kot trdiš, bi vedela, da se vsak pes lahko spremeni, če ima podporo in ljubezen od lastnika.. Jaz osebno moji Miši dam toliko ljubezni, da še sama neve kje bi me drugje poslinla [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

A vam povem eno zgodbo? Pred 2 letoma sem še živela pri starših.. Vzela sem Mišo iz zavetišča.. Vsa družina jo je imela rada.. Vendar kadar ji je začela dlaka odpadat zaradi menjavanja in kadar je začela srat po dvorišču, je moj oče ni več prenesel.. Težil je, da bo Mišo brez mojega dovoljenja peljal nazaj v zavetišče!! A sem se postavila za njo in sem rekla, da še to noč spokam iz stanovanja in seveda vzamem psa in mački! Bilo je res in sedaj s fantom, Mišo in še z dvema igrivima muckama živima v svojem stanovanju, kjer je Miša veliko bolj zadovoljna! Pa bolj pridna, uboga, ve točen določen čas, kdaj jo peljem ven in ve, da mora potrpet.. Ko je sila, gnjavi in jo peljem, sicer ni panike!!

Zaradi tega ker naj bi bila ljubiteljica, in ker nisem bila še pripravljena na svoje stanovanje, Miše NISEM DALA NAZAJ KAJ ŠELE USPAVALA!!!




Misek -> RE: Naš kuža (13.3.2007 10:32:05)

IZVIRNO SPOROČILO: Gorazdova

Aja pa še to Klavdijas: Če bi ti bila res velikaaaa ljubiteljica psov, kot trdiš, bi vedela, da se vsak pes lahko spremeni, če ima podporo in ljubezen od lastnika.. Jaz osebno moji Miši dam toliko ljubezni, da še sama neve kje bi me drugje poslinla [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]


Se vam ne zdi, da malo pretiravate z "napadanjem" Klavdije? Nimajo vsi pogoje, znanje, potrpljenje itn, da bi vzgajali oz. prevzgajali psa. Niti moci. Pa tudi nekateri ljudje, ne glede koliko se trudijo, ne zanjejo dobrih rezultatov.
Ljudje si nabavijo hisnega ljubljencka, da prepogosto niti ne vedo kaj to pomeni in kaj s seboj nosi. Res je, da bi morali bolj odgovorno pristopat k temu in se prej dobro pozanimat, vendar veliko ih tudi pristane s psom ali macko po nakljucju. Ali se h komu v vrt pritepe kaksna macka, pes, pa se ga "posvoji". Vcasih se izide, vcasih se ne. Tudi zivljenjske okoliscine se spremenijo.  Najlazje je pa reci prej bi morali mislit. Bi morali, vendar niso .... in kaj sedaj? Dati psa, macko v zavetisce? Truditi se in mogoce "omogociti" se vecje tezave in probleme? V vsakem primeru bi bila ta oseba delezna graje.
Po svoje se mi zdi to kar je Klavdija naredila optimalna resitev. Zal mi je psa, vendar, ce lastnik nima moznosti in sposobnosti trdo delati na prevzgoji, ce je pes ze agresiven in napadalen.....
Pozitivno se mi pa zdi, da se je po tej grenki izkusnji odlocila, da ne bo vec imala psa in da ji je jasno, da je "premehka" za vzgojo psa. Zgodba se vsaj ne bo ponavljala.

Zaradi tega ker naj bi bila ljubiteljica, in ker nisem bila še pripravljena na svoje stanovanje, Miše NISEM DALA NAZAJ KAJ ŠELE USPAVALA!!!


Fino. Zanima me pa, koliko casa se "ta pravi" ljubitelji psov, ki tako suvereno obsojate posvetite prevenciji. namrec, koliko cassa porabite na to, da ljudje okoli sebe ozavescate o odgovornostih, tezavah itn... ko se odlocis, ce se odlocis za hisnega ljubljencka.
Vrtci so idealna mesta za to. Da otroke od najmlajsih let ozavescamo o spostovanju zivali, o skrbi, odgovornostih.. pa tudi celo o psihologiji predvsem mack in psov, saj so to najpogostejsi hisni ljubljencki. Koliko se vas je spomnilo in speljalo nek programcek na to temo? Kaj naredite, da bo cim manj taksnih lastnikov psov ( mack) karsne obsojate?
Osebno bi bila zelo vesela, ce bi se kdo spomnil - gledala sem stran zavetisca, da bi otroke (presolske, osnovnosolske, srednjesolske povabili na ogled. S tem, da se to ne bi  koncalo pri tem kako so luskani, cortkani in bla bla.. ampak, da se otrokom dejansko pove, da je zival odgovornost in ne plisasta igraca.

Dokler take preventive ne bo (a neizkoriscenih moznosti je veliko) tudi odnos marikoga se ne bo spremenil, ker moramo se zavedati ene stvari, tisti, ki nimajo izgrajen pravilen odnos do ziveli in se ne zavedajo, da zival ni igraca, ne obiskujejo strani na netu s to tematiko, ne berejo knjig s to tematiko in se ne bodo nic naucili ali spremenili, ce im to nekdo ne prinese pod nos.




Anonimen -> RE: Naš kuža (13.3.2007 10:41:20)

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Evo sva nazaj od veterinarja. Sicer me je vlekel za sabo ko kako vrečko, enkrat sem celo padla. Nič me ne posluša. Rečem sedi, on sede me pogleda, pol, pa vstane in gre naprej. Boli ga đoli. Zmeraj vleče, že od malega. Ma ga bom v roke vzela pismo, da ga bom. Se bova tok strajbala, da mu na kraj pameti ne bo pršlo, da bi se šel še potepat.
V glavnem, veterinar mi ga je prepisal, pregledal, je zdrav, dobila sva vitamine, pa še cepil mi ga je, čeprav še ni čas, pa dal mi je par številk, kamor naj se obrnem glede šole. Popoldne greva nazaj, ker mi bo nekoga predstavil, da dobim še par napotkov glede vzgoje.
Zdaj grem nazaj ven, sam sporočit sem vam pršla.

Papa [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]


[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image], res, ful si dobra.




Anonimen -> RE: Naš kuža (13.3.2007 10:44:27)

Aja, pa tale nagobčnik. Saj ne vem, ker res nimam  tovrstnih izkušenj oziroma zelo malo in to zelo slabih, ampak pač različni psi različno reagirajo nanj. Mislila sem, kaj pa če bi imel pes nagobčnik tudi takrat gor, ko je sam doma in zunaj spuščen? A je to težko za psa? Saj če je bolj en tak razbojnik, ga mogoče ne bi motilo?
No, mojo nežno dušo je, reva še hodit ni mogla, ko ga je mogla imeti gor, tako se je tresla. Kaj šele lulat.
Ne vem, premišljujem.




ŠpelaP -> RE: Naš kuža (13.3.2007 11:35:16)

Da se vam javi še žrtev enega izmed takih psov, kot ga opisuje anonimna.
Sama vedno pravim, da bi bilo treba najprej izšolati lastnike, šele potem pse. Ko sem prebrala to temo, me je najprej popadla taka jeza, da ne morem opisati.
Najprej bi vprašala anonimno, a tako kažeš ti ljubezen do psa, da spi zunaj, prej ko še niste imeli otroka, pa je bil on tvoj otrok, si ga pokrivala, mu pela... A potem se pa še sprašuješ, zakaj je vaš pes tak kot je. 
Mi imamo pse pri hiši že vrsto let. Eno smo dobili kot pritepenko s ceste. Psičko, ki jo imamo zdaj, pa sem jaz prinesla iz azila, pri njeni starosti 4 tednov. Zanjo skrbimo vsi v hiši. Spi pri nas v hiši, in tudi ko smo dobili  otroka, je ostala z nami v hiši, članica našega "krdela", psičke nikoli ne odrivamo od sebe. Po prvih nazaupljivih pogledih je našega otroka sprejela čisto normalno.
Ne zdi se mi prav, da obsojate klavdijos, da so dali uspavati psa, ker niso več videli druge rešitve. Nekatere težavne pse je zelo težko prevzgojiti, nekaterih pa se sploh ne da. En izmed takih je odločal tudi o mojem življenju.
Vam bom opisala mojo zgodbo, potem pa sodite, ali si pa le morda kak kdaj pes ne zasluži "uspavanja" (no, saj jaz bi rekla, da prej lastnik kot pes, ki je psa "vzgojil"u takega kot je). Torej!
Ko sem bila stara 4 leta, sva z babico šli na sprehod po ulici. Kar naenkrat se je od nikoder pojavil manjši pes in šel proti nama. Jaz sem babici rekla:"Glej, kuzi!" v tistem pa je "kuzi" skočil vame, me podrl in me začel praskati in gristi v OBRAZ. Ugriznil me je tako, da mi je s spodnjo čeljustjo raztrgal notranjost ust, lic, z zgornjo čaljustjo pa me je ugriznil 1 cm pod levim očesom. ko je opravil svoje, se je odtepel dalje po ulici. Takrat se je moja kalvarija šele začela. Babica me je v mojem in njenemn šoku sparvila domov (nakaj hiš stran). Starši so me peljali k dežurnemu zdravniku, ki je bil nekorekten in nenatančen, mi sploh ni pogledal v usta.  Rekel je, da so samo praske po obrazu. Jaz sem pa imela dejansko razmesarjeno notranjost ust. Ravno takrat je bila pri njem dežurna med. sestra, ki stanuje ravno tam, kjer se je zgodila nesreča. Po pogovoru je takoj vedela, za katerega psa gre.
Ta pes je bil znan, da je uhajal od hiše, da so ga lastniki puščali, da se je potepal in da je pred mano ugriznil že štiri ljudi, vendar na njihovo srečo nikogar tako hudo kot mene. Že po naravi je bil popadljiv, nekdo ga je manda tudi udaril s palico.
No, da nadaljujem. Dobila sem samo injekcijo proti zastrupitivi in smo šli domov. Bolj se je bližala noč, večjo vročino sem imela , poleg tega pa zmeraj bolj rdečo ritko (tam, kjer sem dobila injekcijo). Starši so na dom poklicali dežurno zdravnico. Le ta se mi je res posvetila, ugotovila rane v ustih in okužbo na ritki mestu pika injekcije. Takoj so pe odpeljali na intenzivni oddelek bolnišnice, kjer sem bila še skoraj mesec zdi na okrevanje. Rane so se zacelile, potplube po obrazu sem imela še mesece po tem, za vedno pa mi je ostalo nekaj (zdaj že skoraj nevidnih) brezgotinic (med obrvmi, na ustnici...) IMELA SEM PREKLEMANO SREČO V NESREČI!
In kaj se je po tem dogodku zgodilo s psom in lastniki! NIČ!
Moji starši so dali na policiji izjavo za uraden arhiv in evidenco o napadu, psa so  samo opazovali, da ni imel stekline. Lastniki niso plačali nobene kazni, moji starši jih niso tožili, ker ni imelo smisla. Če bi jih tožili, jaz ne bi bila čisto nič manj ugrižena. Lastniki psa pa so moje starše in babico gledali postrani, čaš, kaj se pa sprehajajo z otrokom po ulici in dajo možnost njihovemu psu, da ugrizne mimoidočega. Po njihovem bi morala jaz biti na povodcu. Zgodba se je z naše strani takrat končala.  Z njihove pa ne.  Za mano je pes ugriznil še dva človeka, nakar so ga končno dali uspavati! Hvala bogu! (Zdaj me pa napadite, ker sem rekla, da "hvala bogu" za uspavanje takega psa!)

Anonimna, želim vam, da vam uspe spraviti vašega psa na pravo pot, da se vam ne zgodi kak tak primer, kot sem ga opisala! Niso vsi ljudje taki, da ne bi tožili v primeru napada ali ugriza! Veliko sreče!






Anonimen -> RE: Naš kuža (13.3.2007 12:00:01)

Špela žal mi je da si imela takšno izkušnjo.
Delam na tem, da se to pri nas ne bo nikoli pripetilo.

Pes za zdaj še ni ušel. Očitno je ograja tokrat dovolj visoka. Zdele greva na dolg sprehod, da se zdivjava.

Aja psa nisem imela nikoli v hiši. Zunaj je imel košaro, takrat na terasi, ko je še lahko zlezel vanjo. Ko jo je prerasel, je dobil hiško.





natalia -> RE: Naš kuža (13.3.2007 12:09:46)

držim pesti, da se kužek prevzgoji![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]




Felicity -> RE: Naš kuža (13.3.2007 12:24:12)

Nisem hotela vpadat v debato, ampak...

1. ŠpelaP - ful grda izkušnja, res se lahko zahvališ nevemkomu, da ni bilo hujše in da nisi zasovražila psov. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

2. Razumem KlavdijoS. Pogumna pri svoji odločitvi čeprav je bolelo. In pomislim da je na nek način humano, z eno injekcijo končat trpljenje/breme/težave. Pa tudi s strani kužka, a ni bolje da greš na drugo stran, kot da si vsak ljubi dan tepen (bog ne daj s palico ali čim drugim) in drugačno izživljanje nad psom, lačen, premražen[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] (Poznam ljudi, ki imajo psa v pesjaku na par kvadratih, kjer taca po lastnih izločkih, zanemarjen, bolj lačen kot sit).

3. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] Anonimna da nisi popustila možu in držim pesti da bo kuža kaj odnesel iz šole.




Shania -> RE: Naš kuža (13.3.2007 12:50:42)

Bom poskusila odgovoriti po vrsti.

Mišek, tvoj post sem prebrala enkrat, pa davkrat, pa trikrat. Pa sem želela napisat post, pa sem ga zbrisala. In te prebrala še enkrat. In še zdaj ne morem razumeti, kako lahko SMRT živega bitja, ki potrebuje zgolj PRAVILNO in ODOLČNO vzgojo, več časa (posvečanja) ter razumevanja...kako lahko neodgovornost lastnikov in posledično usmrtitev (!) psa opišeš kot optimalno najboljšo?! Torej, ko je breme preveliko, ko "ne zmoremo" več odgovornosti, ko ne zmoremo (v resnici NOČEMO) popravljati SVOJIH napak, poiščemo evtanazijo? Po principu, saj so le živali? In potem "mi" pretiravamo?

Vcasih se izide, vcasih se ne. Tudi zivljenjske okoliscine se spremenijo.  Najlazje je pa reci prej bi morali mislit. Bi morali, vendar niso .... in kaj sedaj? Dati psa, macko v zavetisce? Truditi se in mogoce "omogociti" se vecje tezave in probleme? V vsakem primeru bi bila ta oseba delezna graje.


Življenske okoliščine se mariskadaj spremenijo...selitve, otroci, ločitve, menjava služb, krajev...pa vendar, ko imaš ŽIVAL si zanjo odgovoren in te odločitve sprejemaš z polno odgovornostjo tudi do živali! Tudi otrok se ne znebimo, ko je breme odgovornosti preveliko. Da je žival postala takšna kot je (agresivna naprimer) ni kriva sama, kriv je lastnik. In, če bi ta oseba poiskala STROKOVNO pomoč, pa se ne bi izšlo, je ne bi nihče grajal. Vsaj jaz ne. Ko pa po linija najmanjšega napora psa evtanaziraš ker:

- mu je dolgčas
- tuli (od dolgčasa)
- se potepa (potepanje mu omogoča človek!)
 
Kadar pa ga evtanaziraš iz zgoraj navedenih razlogov (le te je navedla klavdijas), pa si po mojem osebnem skromnem mišljenju, katerega lahko javno na forum napišem, nekdo, ki te je lahko sram v dno duše, do konca življenja, da si storil kaj takega. In ko v isti sapi dodaš, da si še ljuvitelj psov (!) pomislim: USTAVITE PLANET, izstopila bi!

Ne vem Mišek, ali si pozorno prebrala klavdijin post, ali ne, vendar ni niti z eno besedico omenila agresije psa. Omenila je samo potpepanje (to so mu sami omogočili) in tuljenje (dolgčas, bolečina?, strah...) In kako lahko opravičuješ evtanazijo ZDRAVEGA, normalnega (oprostite, zame je pes, ki uhaja, sploh pa Koker španjel!, povsem normalen. Normalen mi je tudi pes, ki ob popolnem pomankanju pozornosti in zaposlitve, ali morda bolečine ali pa stahu...tuli!) psa. Ljudje, kje imate srce IN razum??

Da se ne bomo narobe razumeli, sama zagovarjam evtanazijo agresivnih psov. Vendar se bojim, da je pojem agresije, neobvladljive in za okolico nevarne agresije alce drugačen od vašega. Ne vem, koliko vas je v resnici videlo agresivnega psa, koliko pa "le" nevzgojenega psa, katerega se še vedno z PRAVILNO in ODLOČNO vzgojo, ter PRIMERNIM in ODGOVORNIM lastnikom da "spravit k sebi"! In ne zdi se mi prav, da potem lastniki, ki psa zafurajo prestavijo odgovornost na drugega lastnika ali celo zavetišče s tem, ko psa odvržejo. Niti ni prav, da potem zato opravičujemo evtanazijo. Jaz bi jih prekleto po žepu usekala, ker očitno zgolj to "boli"!

Sparšuješ Mišek kaj naredimo. Verjela ali ne veliko. Verjetno več od tebe, ki se na enem forumu zgolj postaviš v bran nekoga, ki ni naredil niti toliko kot "mi". Misliš, da je izobraževanje po inštitucijah kot so šola in vrtci zgolj neka dejavnost mimogrede? Misliš, da lahko samovoljno vkorakamo v šole/vrtce in izobražujemo. No, ti povem, da temu ni tako. Vseeno pa se resnično veliko dela na temu in prijekti bodo zagotovo kmalu (upam) speljani tako, kot bi bilo prav da so. Vendar je potrebno k temu prisopiti na pravi način, odgovorno, resno...in ni zgolj opravek mimogrede. Gre za čas in trud, ki ni plačan. Pa ne mislim zgolj denarno. Popolačan ni tudi s takimi posti, kot jih potem tule preberem.

Da ti ostalega "razsvetljevanja javnosti" niti ne naštevam, ki poteka v obliki e-mailov, telefonskih pogovorov, sodelovanja na forumu, radijskih postajah itd. Ja, Mišek, delamo na temu. Smo pa samo ljudje, z svojimi rednimi službami, ki jih opravljamo, da preživimo in svojimi živalimi, družinami...

ŠpelaP, zelo mi je žal, da si imela tako grdo izkušnjo in naj še enkrat povem, da evtanazijo povsem agresivnih psov, zagovarjam. Ali je šlo v tvojem primeru za psa, ki se ga ne da prevzgojiti ali ne, ne vem in ne morem trdit. Žal mi je tudi, da si imela tako nesposobnega in pristranskega zdravnika in me veseli, da je ljubezen do živali ostala. Tudi sama sem doživela napad psa (nase in na mojega psa) in vem, kako grozno je.
Vendar, še enkrat ponavljam, evtanazije zdravih, normalnih psov, ki en kažejo agresije ne zagovarjam in jih obsojam! V klavdijinem primeru ni govora a agresiji. Pri Anonimni tudi ne vidim, da gre za psa, ki s pravilno vzgojo ne bi mogel bit primerenza sobivanje.


Felicity, malo si preberi kaj je pogum. To, da psa evtanaziraš, ker se ti ne da ukvarjati z njim in popraviti SVOJIH napak, ampak po liniji najmanjšega napora psa evtanaziraš, ni pogum. Je zelo podlo dejanje. Še enkrat poudarjam, da klavidja ni govorila o agresivnem psu.




Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3 4 5   Naslednja stran >   >>