Anonimen
|
To mi že od včeraj roji po glavi. Bili smo namreč na enem rojstnem dnevu in tam sta bila znanca s svojo deklico, ki je 3 mesece mlajša od najinega fantka. V glavnem: a) Najprej je pogovor nanesel an popoldnasko spanje, ker pač njihova mala ni hotela spati popoldanskega spanja - znanka je komentirala, da doma ni bilo babice in da samo njo res uboga. Pri nas je tako, da pobič mora ubogati prvenstveno mene in moža. b) Takoj, ko smo prišli, je mala pograbila ruksak od našega piškota in iz njega zmetala vse njegove stvari, vključno z magičnim lončkom, iz katerega je začela tudi piti. Naš jo je samo zaprepadeno gledal. Od male mama je komentirala: Ona vedno mora pogledati, kaj imajo drugi v ruksakih . Jaz tega svojemu otroku nikoli ne bi dovolila. c) Ko so otroci jedli, je naš lepo sedel za mizo (pravila prehranjevanja so pri nas strogo postavljena in je se samo za mizo ali v stolčku) in začel jesti, medtem ko je znanka cel čas laufala po stanovanju za tamalo in jo hranila. d) Punčka ni smela torte, ker si ne pere zob e) Meni je rekla, da otroka teroriziram, ker sem rekla, da si iz knjižne police lahko vzame samo dve knjigici in ko ti dve pogleda, ju mora vrniti na svoje mesto in lahko vzame naslednji dve. Njena je med tem razmetala popolnoma vse knjige, ki so bile na knjižni polici... Ne vem. Ko smo se vračali domov, sav se z mojim začela spraševati, če najinega otroka preveč terorizirava, ker mu že pri dveh letih postavljava trdne meje in od njih ne odstopava. Nikoli ne dovoliva, da vzame igračo od otroka, preden je ne prosi, ne dovoliva, da med kosilom skače naokoli, vsak dan si mora 3x oprati zobe, ne dovoiliva mu, da bi stikal po tujih stvareh (četudi mu druga oseba dovoli)... Neki red mora biti tudi pri dveh letih, ne? Bodite odkrite, a sva res prestroga starša?
< Sporočilo je popravil UnderEja -- 12.3.2007 13:50:33 >
|