|
ronja -> RE: šef me je posilil (15.3.2007 14:04:35)
|
jaz bi tudi rekla, da bi bilo najbolj pametno obe metodi kombinirat: anonimna, PRIJAVI GA IN POVEJ ŠE VSEM ZAPOSLENIM, VSEM, KI IMAJO OPRAVKA Z NJIM, NJEGOVI ŽENI, VSEM! Saj ti ne bojo vsi verjeli, ampak ti bo pa lažje.
Najprej pa povej možu, mislim, da te bo podpiral! To niso stvari, ki bi jih lahko skrivali pred partnerjem, nisi nič kriva, pa tudi če si nesamozavestna in si te je kao zato zbral (nisem lih 100%, da je to vedno vzrok), vsak ma pravico bit nesamozavesten in vsi kdaj smo, pa nas zato še nihče ne sme posilit! Kriv je on in mora zato nosit posledice!
Prijavit ga moraš po moje ravno zato, ker lahko to še kateri naredi in naj ima prasec kartoteko, tudi če bi se proti tebi zarotili na sodišču (kar pa ni nujno), bo naslednji žrtvi veliko lažje in prej ko slej bo kreten plačal! Pa nehal bo morat to delat, kar je že veliko! Mogoče je to naredil že parkrat in vsaki tako zagrozil, pa če bi ga katera prijavila, bi vse naslednje ženske bile bolj previdne z njim in se mogoče to tebi ne bi zgodilo... Tako razmišljaj, da rešiš eno punco tega, če ga prijaviš!
tjazi, se strinjam, da si žrtve dostikrat želijo, da bi ljudje to nekak pozabili, oz. da jih ne bi ves čas gledali kot žrtve (vem, da bi si jaz to sigurno želela, če bi se mi to zgodilo), ampak ne vem, če čisto takoj na začetku, ko so še vse pretresene... ne vem, ker hvalabogu še nisem bila posiljena. Ampak ji rečt, naj gre naprej 2 dni potem, ko se ji je to zgodilo, je po moje malo nerealistično! Najprej mora sploh to rešit, kar se da - prijavit ga! In tu bi ji morali vsi to predlagat!
Ampak vem pa, da se to dogaja tudi zelo prisebnim puncam, ta, ki jo je kaligari ali kaj je že, dobil, je bila ves čas zelo prisebna in očitno ne nesamozavestna in taka, da bo tiho... Pa se ji je vseeno to zgodilo... ni nujno, da lih vse sam kličeš...
POtegnit nekaj dobrega iz tega je zelo lahko rečt, ampak najprej mora sploh ukrepat - torej prijavit! ne pa da rečeš, da ne veš, a bi bilo to dobro prijavit ali ne... Psihoanalizo se bo šla sama ali s psihologom, mi tu gotovo nismo za to pristojni...
kar se pa krivde tiče pa: neka gospa, ki se ukvarja s temi zadevami, je v enem intervijuju, ko so jo povprašali o teh delikventih in kako do tega pride, lepo rekla, da je res, da ima večina takih ljudi grozno otroštvo in so zato "taki ratali", vendar pa to ni izgovor. Ko odrasteš, postaneš odgovoren za svoja dejanja, torej, če narediš nekaj hudo narobe, tudi kriv! In moraš krivdo sprejet in nosit posledice (srčno upam, da zapor v tem primeru). Sploh ne rečem, da jih zapor prevzgoji, vendar pa naj vsaj malo trpijo, če so že tako trpljenje povzročili drugemu človeku... tu se mi zdi, da se strinjamo, ker ti in še nekatere bi pa najel mafijo, da bi mu to trpljenje povzročila...
Meni se kaj tako hudega na srečo še ni zgodilo, je pa en pijan policaj zakrivil prometno nesrečo, zaradi katere sem bila pol leta na berglah. Ne, nisem ga tožila, nisem bila jezna nanj, povedala sem mu, da mu oprostim že takoj, ko se je ovedel od pijanosti v bolnici. Ampak NJEMU JE BILO ŽAL IN TEGA NI STORIL NAMERNO!!! Tu vidim jaz bistveno razliko! Oprostit nekomu, ki ti je to namerno naredil, je pa bistveno težje in ne bi pametovala nekomu, kako se to da mimogrede... Ker po moje ni tako... Sploh če to ni "kr en", ampak nekdo, ki te pozna, ki mu v principu ne bi smelo bit čisto vseeno zate...
|
|
|
|