Anja167
|
Živjo! Raziskave kažejo naslednje: - oko zraste po rojstvu še za 50 % po dolžini, najbolj v 1. letu, ko se iz 16 mm podaljša na 21 mm - novorojenček ima vid 20/400, odrasli 20/20 - to pomeni, da je otrok bolj kratkoviden. To se linearno izboljšuje v prvih 8 mesecih življenja. - pri odraslih čepki ulovijo 65 % vpadne svetlobe, pri novorojenčkih le 2 % - vendar novorojenčki večinoma dobro zaznajo spremembe v svetlosti, ki jih običajno najdemo v naravi. To jim omogoča, da počasi, postopno spoznavajo robove in oblike predmetov in vse druge zapletenejše značilnosti vidnih prizorov, kar nazadnje pripelje do tega, da vidijo 3D svet tako, kot odrasli. - prav tako precej dobro zaznajo, če se svetlost predmeta spreminja v času (zaznajo utripanje) - že novorojenčki lahko sledijo počasnemu premikanju predmeta. Pri opazovanju gibanja je bolj problem v tem, da težko osredotočijo pozprnost na nek predmet, kot v tem, da gibanja ne bi mogli zaznati. Vendar pa do 6 tednov ne ločijo smeri gibanja. - do razdalje 75 cm lahko novorojenčki ustrezno in natančno usmerijo obe očesi - pri 2 do 3 mesecih je barvni vid podoben odraslemu - radi imajo čiste barve - rdečo, rumeno, modro, zeleno, bolj kot njihove mešanice - bolj gledajo večje predmete - globino razločijo že zelo kmalu: na podlagi gibanja predmeta pri 2 mesecih, na podlagi različnih kotov pogleda z obema očesoma pri 4 mesecih, na podlagi zakritja bolj oddaljenih predmetov že v 1. polovici 1. leta, na podlagi senc, prekrivanja, običajne velikosti predmeta pa v 2. polovici 1.leta; že pri 8. tednih ločijo, ali se je razdalja do predmeta spremenila zaradi gibanja predmeta ali njihovega lastnega gibanja - v prvih 6 tednih slabo vidijo zahtevnejše vzorce; njihovo pozornost najbolj pritegnejo kontrastni dražljaji, še najbolj pa obrazi Eto. Do te točke sem prišla do zdaj pri branju knjige The cradle of knowledge: Development of perception in infancy (avtorja Kellman in Arterberry). Skratka, vidni sistem mulčkov je že ob rojstvu precej razvit in jih privlačijo predvsem veliki kontrastni ali svetli enostavni predmeti. Sčasoma pa njihovo pozornost vse bolj privlačijo manjši zapletenejši vzorčki. Po drugem mesecu je vse bolj zanimivo tudi gibanje predmetov. To lahko starš upošteva tudi pri uporabi igrač. Ampak po moje prevelike znanosti okrog igrač tudi ni treba zganjati, saj lahko vsak otrok v vsaki igrači najde za gledanje zanimiv in ravno prav velik vzorec. Je pa eno samo čudo tale naš vid in naši možgani!!! Zdi se tako samoumevno, pa vendar za vsem tem stoji ena silno zapletena mašinerija, ki se razvije iz nekih celic v možganih, ki ne "vedo" skoraj nič, potem pa se z draženjem postopno vzpostavi popolno razumevanje sveta okrog nas. LP.
|