nejcko
|
IZVIRNO SPOROČILO: eya Kaj pa če bi najprej šla do mentorice, da ti da okvirna navodila, kako se zadeve lotit? Čudno res, da ti mentorica ni dala nobenih opornih točk. - Moje 1. dipl. naloge sem se lotila takole: šla sem do mentorice, ji rekla, da bi rada diplomirala pri njej, ji povedala, da sem delala na tem in tem področju, in mi je ona potem povedala naslov in tudi, kako se naj zadeve lotim. Ker je šlo za empirično nalogo, mi je celo podala osrednja vprašanja, ki sem jih potem vključila v anketo in iz njih razvila celotno nalogo. - moja dipl. naloga št. 2: šla do mentorja, povedala, katero področje želim obravnavati v diplomi. Možakar se je malo zgrozil, ker sem resnično pretiravala, in mi temo malo zožil (hvala mu ). Ker sem pravzaprav orala ledino pri nas na tem področju, mi tudi sam ni mogel kaj dosti svetovati v zvezi z literaturo, mi je pa celo posodil eno knjigo, ki sem mu jo vrnila šele čez kakšno leto - takrat sem se v bistvu šele dobro lotila naloge. Začela sem od začetka ((pra)zgodovinski pregled teme), potem pa sem šla v knjižnico in vzela vse,kar se mi je zdelo, da vsaj na eni strani obravnava mojo temo. Takrat sem bila še brez interneta in sem dejansko celotno nalogo delala zgolj in samo preko knjig in druge literature. Preddispozicije si nisem naredila, ker so se mi stvari sproti odpirale, imela sem le zelo grobi osnutek, na koncu pa sem se morala prav zadrževati, da nisem nakladala v nedogled. Tema me je namreč tako potegnila, da bi v bistvu lahko napisala dve diplomski ali pa kar magisterij. In če sem na kaj resnično ponosna v svojem življenju, sem na to diplomsko nalogo . Svetujem ti, da čim manj kompliciraš, ker boš že sproti odkrivala in razvijala stvar - pri današnji tehnologiji pa to sploh ni problem. Samo začeti je treba.
|