|
ribica. -> RE: za mamice ki imajo 2,3..otroke-drugič (1.3.2007 23:19:26)
|
Mene so tudi dajale take skrbi, sploh ker sva bili z prvorojeno vedno skupaj. Ni namreč hodila v vrtec, tako da sva bile praktično same, dokler popoldne ni prihajal domov ati. Preden sem rodila, smo pa začasno stanovali pri babici, tako da je nekak šlo. Malj bolj kriza bi bila, če bi bla za atijem sama. Tako pa se je zamotila, saj je pri babici več ljudi in druge sorte dogajanja kot kadar sva bili sami.
Seveda pa sem jo skozi celo nosečnost navajala na prihajajočega dojenčka. Pri naši je sploh ključno to, da je z zdevami seznanjena. Če jo z nečim presenetiš, potem je katastrofalen odziv. Tako da so se pripombe "zdaj pa res še samo malo pa pride dojenček" stopnjevale z nosečnostjo. Pripravila sem jo tudi na to, da se zna zgoditi, da bom šla roditi ponoči. Rekla sem ji pač, da naj je nič ne skrbi, če se slučajno zbudi, pa mamice ne bo, ker je šla po dojenčka, da jo bo babica lepo oblekla namesto mene, pa ji zajtrk naredila in lepo poskrbela za njo in da potem bosta pa tako z atekom prišla na obisk pogledat bratca ali sestrico.
Moram pa priznati, da je dejstvo, da je bil novorojeni na intenzivnem oddelku, ko sta prišla z atijem prvič na obisk, z njenega vidika dobrodošel. Videla sem da je prisoten občutek, kot da so ji vzeli mamo oz. ljubusumje. Seveda je tudi to normalno. Bilo pa je lepo, da sva imeli ves obisk čas za naju, da sva se pocartali.
Joj sem se razpisala.
|
|
|
|