Anonimen
|
Članek iz današnjega Dnevnika:
Najpogostejši simptom, zaradi katerega se otroci običajno znajdejo pri zdravniku, je ob kašlju vročina. Ta simptom ni vedno škodljiv, pogosto je tudi koristen, in ni potrebe, da vročino vedno zbijamo za vsako ceno.
Še posebno pa ni primerno, če to počnemo z antibiotiki, je ob ponatisu prenovljene knjižice Moj otrok ima vročino poudaril dr. Ciril Kržišnik, strokovni direktor Pediatrične klinike.
Slovenski starši so pretirano zaskrbljeni zaradi vročine pri otroku, slabo so obveščeni o pomenu, vzrokih in posledicah vročine, prav tako pa vročične otroke pogosto obravnavajo neprimerno. To je pokazala anketa, ki so jo pred nekaj leti v otroških ambulantah opravili med starši otrok. Pokazala je tudi, da je kar polovica staršev prepričana, da vročina otroka ogroža in jo je treba takoj znižati. To ni res. Le malo se jih zaveda, da je vročina pomembna obrambna reakcija organizma in lahko otroku med boleznijo celo koristi.
Vročina koristi
O povišani telesni temperaturi govorimo, ko ta znaša več kot 37,2 stopinje Celzija pod pazduho, več kot 37,8 v ustih oziroma več kot 38 stopinj Celzija rektalno. Telesna temperatura se ohranja s termoregulacijo, ki je v otroškem obdobju nestabilna, in sicer tem bolj, čim mlajši je otrok. Po osmem letu starosti je temperaturni odgovor otroka podoben kot pri odraslem. Normalna so dnevna nihanja temperature - najnižja je zgodaj zjutraj in najvišja zvečer (običajen razpon je 1 stopinja Celzija) - pa tudi mesečna nihanja, ki so pri ženskah povezana z menstrualnim ciklusom.
Vročina nastane zaradi motene termoregulacije, ki jo lahko povzročijo okužbe z mikrobi, cepiva, zdravila, bolezni in drugi dejavniki. Vročina ima številne koristne učinke, poudarja pediatrinja Karmen Tomažič. Je obrambna reakcija telesa, saj krepi vnetni odgovor in delovanje imunskega sistema, vpliva na mikrobe, saj zavira njihovo razmnoževanje in strupenost, prav tako pa povečuje vezavo železa v telesu, kar dodatno zavira rast bakterij.
Obremeni organizem
Kadar ima človek vročino, telo porabi več kisika, proizvede več ogljikovega dioksida in poviša se pretok krvi na minuto; če se telesna temperatura dvigne za eno stopinjo, to na primer pomeni, da se srčni utrip pospeši za 15 do 20 udarcev na minuto in se zviša presnova za 12 do 15 odstotkov. Zato je lahko pri nekaterih bolezenskih stanjih vročina nevarna, in sicer pri težjih srčnih bolnikih, kronično slabokrvnih, kroničnih pljučnih bolnikih, sladkornih in drugih metabolnih bolnikih, bolnikih z vnetnimi boleznimi in boleznimi možganov. "Ker so značilnosti vročine pri otrocih drugačne kot pri odraslih, ni treba nižati vročine do 38,5 ali celo 39 stopinj Celzija, če je bil otrok pred vročino zdrav in torej ne sodi v katero izmed prej omenjenih skupin bolnikov," poudarja Tomažičeva.
Paracetamol
Ko pa je vročino treba zbijati, je to mogoče storiti na več načinov. Koristijo na primer kopeli v mlačni vodi ali zavijanje otroka v mokro rjuho s temperaturo vode med 29 do 30 stopinj Celzija. Zdravila za nižanje telesne temperature se imenujejo antipiretiki. Pediatri njihovo uporabo odsvetujejo pri otrocih, mlajših od treh mesecev. Ta zdravila ne odpravljajo vzrokov nastanka vročine, torej ne delujejo protivnetno, ampak izboljšujejo počutje otroka. Najpogosteje se uporabljajo zdravila na osnovi paracetamola, tudi acetilsalicilne kisline (aspirin), a so slednja zaradi stranskih učinkov za otroke manj primerna.
Pri otrocih so pogosta nepojasnjena vročinska stanja, na primer akutna vročina brez žariščnih znakov bolezni in dlje trajajoča vročina, za katero prav tako ne najdejo vzroka bolezni. Pri prvi gre za teden ali dva trajajočo vročino, za katero ne najdejo vzroka in potem mine sama od sebe (na primer virusne okužbe pri otrocih v vrtcu). Pri drugih stanjih pa ni tako, saj so lahko otroci s takim obolenjem ogroženi, ker lahko prebolevajo nevarno okužbo zaradi vdora bakterij v telo.
Pazljivo z antibiotiki
Starši od zdravnikov pogosto pričakujejo, da bodo pri vročini otroku predpisali antibiotik. To je napačno. "Antibiotiki delujejo le na bakterijske povzročitelje okužbe. Če otrok preboleva virusno okužbo, mu z antibiotikom ne morete koristiti. Lahko pa z nepotrebno rabo antibiotikov vplivamo na razvoj odpornosti bakterij na antibiotike," pojasnjuje prim. Rasta Rakar Radešček. Prim. Jožica Anžič dodaja, da ima neupravičena raba antibiotikov vedno stranske učinke, zlasti če ti antibiotiki vplivajo na veliko vrst bakterij. Uničijo namreč floro na sluznicah in s tem oslabijo imunski sistem. "Zdravnik, ki takoj ne predpiše antibiotika, je dober zdravnik," poudarja Anžičeva. Če pa kasneje kot vzrok vročine prepozna bakterijsko okužbo, je antibiotik upravičen.
< Sporočilo je popravil Tašonka -- 1.3.2007 10:44:26 >
|
Natisni
.
