|
r1ta -> RE: carski rez (19.4.2007 11:55:35)
|
Moj porod je bil zgodba zase. Začelo se je na starega leta dan, torej v nedeljo 31.12. 2006. Zjutraj ob 8-ih sem se zbudila za obvezno lulanje (sicer sem zadnji mesec hodila na wc vsaki dve uri) in opazila da se mi je spet odluščil čep (kot vsak dan zadnjih 6 dni). Pravijo da je to normalno, ker se čep odlušči nato pa se zopet naredi. Še pred tem sem imela v sredo pregled pri babici in me je prvič v celi nosečnosti pregledala tam spodaj z namenom, da mi odstrani neko membrano, kar bi potem sprožilo popadke, ker sem bila že v 41. tednu. Toda, ker še nisem bila nič odprta to ni bilo mogoče, zato mi je samo namazala z nekim gelom in me poslala v bolnišnico k ginekologu da mi naredijo UZ. V bolnici, v petek 29.12. me je pregledala še ginekologinja, naredila UZ in rekla, da sem še vedno zaprta kot trgovina v nedeljo, vendar ni panike ker je plodovnica še čista in da naj pridem nazaj v nedeljo, da mi še enkrat naredijo UZ in CTG. Če pa še vedno ne bo nič, se bomo pa dogovorili za sprožitev poroda. Ker se nekako nisma želela presenetiti sva prosila, če se lahko kar takoj dogovorimo za porod 2.1.2007. Ginekologinja in njena predstojnica sta se strinjali in tako je bilo dorečeno, da imam v nedeljo še CTG, če pa se samo nič ne zgodi pa pridem 2.1. rodit. Naredili so mi še CTG, kjer so bili že zelo fino vidni popadki, ampak žal lažni oz. kaj vem kakšni... Nazaj k nedelji, 31.12.2006... Torej odluščil se mi je čep, se vležem nazaj v posteljo in zaspim do desetih, ampak me je nekaj čudno grabilo v križu... Ko sem se zbudila sem začela gledati na uro in sem ugotovila, da je točno na vsakih 5 minut. Kasneje ob 11-ih sva šla na CTG, kjer so potrdili, da imam popadke. Tokrat ta prave... Potem sva šla nazaj domov in čakala. Jakost popadkov se je vedno bolj stopnjevala in jaz sem bila prepričana, da sem že odprta kakšne 3 cm zato sva šla ob 20-ih nazaj v bolnico da me pregledajo. In res. Spet pregled in CTG, jaz pa čisto nič odprta, zato sva šla spet domov... Popadki so še vedno šopali na vsakih 5 minut in bili že pošteno močni. Vse v križu... Potem je nastopilo novo leto, ognjemeti in to, jaz pa sem stala pri balkonskih vratih, gledala ognjemete in zraven predihavala, se masirala in jamrala. Vam povem da se mi je čisto fučkalo za ognjemete, novo leto in še kaj... Ob 2.uri zjutraj nisem več zdržala in sva šla nazaj v bolnico. Spet CTG in pregled. Nič odprta. Čisto nič, zmatrana pa kot konj! Ker so videli, da bo dan za mene še dolg, so mi dali dve tableti proti bolečinam in dve za spanje, da si vsaj malo odpočijem in sva šla spet domov (btw, bolnišnico imam 5 min stran z avtom). Dogovorili smo se, da zjutraj pokličeva, če imajo prostor in čas zame, da bi prišla rodit, ker do 2.1. nisem bila v stanju čakat... Tableti za spanje sta prijeli, proti bolečinam ne, tako da sem spala med popadki (sede, ker ležati nisem več mogla). Ob šestih zjutraj sem se stuširala, pojedla dva toasta in ob 9-ih spet prispela v bolnico. Spet CTG in pregled - nič odprta... Potem so se odločili, da mi sprožijo porod. Tukaj je nastopil že drugi ginekolog... Točno ob 10.uri sem se spravila na posteljo v porodni sobi. Potem pa ob:- 10.15 mi predrejo mehur in ugotovijo, da se je dete že pokakalo in je bil zadnji čas za sprožitev poroda. Vstavijo tudi CTG na Anino glavico (skozi mojo fifiko)
- 10.30 mi vstavijo kapalno (najprej na zapestju vendar mi kri čudežno neha tečt, zato mi jo še enkrat vstavijo na drugi žili) in mi dovajajo anormne količine vode, ki se kasneje kot v slapovih Niagare zliva ven iz mene ali bolje rečeno pod mene
- takoj za tem pride anastezistka, da mi končno (popadki so bili že hudičevo boleči in še vedno le v križu) vstavi epiduralno anastezijo, vendar ko si ženskica vse pripravi da bo začela, pride v porodno ginekolog in pravi, da imajo nujni primer in da mora anastezistka v drugo porodno sobo. Porkomotorko, jaz pa naj kar čakam?
- 13.15 - skoraj 3 ure za tistim in popadki na vsakih 5 minut pride anastezistka nazaj in KONČNO mi vstavijo epiduralno. Nič ne boli in je pravo olajšanje, ko kar naenkrat ne boli nič več...
- 14.30 mi preko kapalne spustijo prvo dozo umetnih popadkov, izpraznijo moj mehur in napeljejo kateter za lulanje. Odprta sem končno 3 cm
- 15.30 pride tretja ginekologinja in vzame kri iz Anine glavice, ker so na CTG-ju videli, da ji je srček začel neenakomerno utripati, kar je bilo posledica šoka zaradi premočne doze umetnih popadkov, ki so mi šibali na vsaki 2 minuti...
- 16.30 mi zmanjšajo dozo umetnih popadkov
- 17.00 se pojavi kri v mojem urinu, zato mi kateter odstranijo in še enkrat vstavijo. Odprta že 9 cm! (potem veste da so umetni popadki res bili močni, ampak jih hvala Bogu nisem čutila)
- 18.45 me obišče še naslednja izmena zdravnikov (četrta ginekologinja) in mi zaradi utrujenosti in vročine (38,5) še zmanjšajo dozo popadkov
- 19.30 sem po mnenju ene ginekologinje popolnoma odprta po mnenju druge (pete) pa še vedno 9 cm. Ob popadku lahko malo pritiskam...
- 20.00 Ker Anina glavica ni povsem vstavljena in ker je pri meni v urinu še vedno prisotna kri naredijo UZ. Z Ano je vse v redu, le jaz bi se morala še malo bolj odpreti, vzroka za kri v urinu ne najdejo, zato mi še enkrat odstranijo kateter in ga še enkrat vstavijo nazaj... Nato se prestavim na drugi bok, morda bo to pomagalo da glavica zdrkne v porodni kanal...
- 20.30 Odločimo se za potiskanje........ Dam, vse od sebe, okoli mene skačejo 3 ginekologinje, vendar se spodaj nič ne zgodi...
- 21.30 sobo zapustijo vse tri ginekologinje vključno z predstojnico ginekološkega oddelka in pridejo nazaj z novico, da je najbolje, če naredijo carski rez, ker stvar postaja rizična zame in za otroka
- 21.45 "priletijo" medicinske sestre in me na 1,2,3 pripravijo za operacijo, preoblečejo, me spravijo na drugo posteljo in me odpeljejo v operacijsko sobo.
- 22.00 pripravijo trebuh, povečajo dozo epiduralne in ob 22.05 zarežejo. Jaz sem vso operacijo pri popolni zavesti, le strašno me zebe, tako da se vsa tresem...
- 22.10 se rodi Ana-Lucia Soraya
- 22.45 končajo s šivanjem
- 23.00 me odpeljejo v pooperacijsko sobo
- 24.00 pridem v svojo sobo, kjer hvala Bogu 1000x ležim sama! (drugače so v sobah po 4 ženskice)
Tako. Po porodu sem v porodnišnici ostala do petka, torej 4 dni in imela vsak dan ob sebi medicinsko sestro, ki je ves dan skrbela samo zame in za mojo dojenčico, nama pomagala dojiti in vse ostalo... Do torka zvečer sem imela še epiduralno (zaradi bolečin), katero pa so morali predčasno (naj bi jo imela do srede) izključiti ker sem izgubljala občutek v desni nogi in mi je le-ta grozno zatekala. Potem sem dobila morfij in je prav tako bilo fino...(haha) Naj povem še eno zanimivost in sicer, da sem šla rodit s 76kg, domov pa sem 5 dni po porodu prišla z 74kg, kljub temu, da je imela Ana 3445g, pa posteljica nekaj, pa izguba krvi... Tako so me nafilali z vodo, da je trajalo kar nekaj časa, da sem začela to vodo odvajat. Potem pa sem začela izgubljati po en kg na dan... Okrevanje po porodu je trajalo kar nekaj časa. 6 tednov nisem smela niti pogledati sesalca ali opravljati kakšno drugo delo, 3 tedne po porodu se nisem sama mogla vstati iz postelje. Zdaj je dete staro 15 tednov in jaz še vedno ne čutim na trebuhu predela nad in pod šivi, za kar mi je ginekologinja rekla da je normalno id da se naj sprijaznim, da nikoli ne bom čutila. Se opravičujem za tako dolgi post, je pa to prvič da sem na tem forumu opisala svojo porodno zgodbo. Po porodu jo je napisal moj dragi...
|
|
|
|