|
Rubin. -> Saj ni res, pa je ... (21.2.2007 20:05:31)
|
... bi lahko naslovila današnji dan.
Pa naj začnem na začetku. Čez vikend je naša sočica začela kašljati, ampak ker ni imela vročine in tudi iz noska ji ni teklo, bila je normalno živahna, sicer malce sitna tu pa tam, se nisem ekstra obremenjevala. Pojavili so se ji tudi nekašni izpuščaji, predvsem na stegnu. Včeraj pa je dobila vročino, 37,5 st. pa sem za vsak primer poklicala v amb., sestra je rekla, po posvetu z dr., da vrjetno ni nič, da to kao ni vročina in naj jo opazujem, če bo slabše se zjutraj naslednega dne, slišimo. O.k., kaj hočem. Popoldan se je stanje drastično poslabšalo, apetita nobenega, temparatura je narasla na 38,5 st. bila je čist uboga, glavica ji je kar omahnila na moje rame, nobenega življenja ni bilo v njej. Naj vam povem, da tako uboga še ni bila v teh 18 mesecih. Sirupa ni hotela, kar je nenavadno, saj ga drugače vzame brez problema, zato sem ji dala svečko, stanje se je čez nekaj časa izboljšalo, temp. je padla na 37,5 st., ponovno je bila v zagonu, kot da mora nadoknaditi zamujeno. Dve uri je držala svečka, nato spet vročina in glavice ni mogla držati gor. Zaspala je stoje, med preoblačenjem v pižamo, tudi to se ni še nikoli zgodilo. Mož je klical pediatra, razložil nastalo situacijo in dogovorila sta se, naj zjutraj pokličem sestro, da mi da uro, kdaj naj prideva, naj ne pozabim, da ima verjtno vodene koze in da morava pri stranskem vhodu vstopiti, naj tam pozvonim.
Noč je bila milo rečeno katastrofalna, zbujala se je na uro in klicala mami, mami, zaspala na meni ali tesno ob meni, res mi je bilo hudo pri srcu, sej je drugače tako živahna, povsod je je polno, nasmejana, neustrašna, radoživa, sedaj pa stati ne more na nogah, ponoči pa ne spati sama, kar drugače ni problem.
No zjutraj se dogovorim s sestro, kako in kaj mi da uro ob 9h.
Prideva tja pet minut prej, zvonim pri zadnjih vratih, nič, spet, nič, spet, nič. Čakam pet minut, nič, potrkam, nič. No končno vidim pediatra in sestro, skozi vrata, mislim, da mi bo odprla, nič, ona ti gre. Ko sva že tako 10 minut stale zunaj na mrazu, saj je bilo 5 stopinj, pride ven sestra in mi reče samo malo. ????? Čez par minut ponovno pomoli ven glavo in reče, če bi lahko še 10 minut počakali v avtu. ????????????????????? Takrat pa mi je prikipelo. Sem ji rekla kaj se pa greste, zunaj je pet stopinj, čakava že petnajst minut, otrok je bolan, ima vročino, kašlja, hrope, jaz pa naj še čakam v avtu z njo?????????? No vseeno sem šla v avto, kjer sva odsedele teh 10 min., nato je prišla po naju, razlagala, da je morala sobo razkužiti, ker je prej imel noter pregled otroka z vodenimi kozami in da se ona drži pravil, češ da v ZD so še slabše razmere, sem ji rekla, da ne vrjamem, da morajo čakati zunaj.... Pa to še ni vse, nato sva še v tej sobi čakale 15 minut. Tamala je že skoraj dobila živčni zlom, jaz pa tudi.
Krona vsega pa je, da pediatrinja ni sigurna če ima pikica vodene koze ali ne, ker izpuščaji niso tipični za njih. Kljub vsemu pa se morava držati pravil ki veljajo za njih.
Resno razmišljam, da bi menjala pediatra. Kar se tiče moje sončice sem res občutljiva, ampak, da morava bolni čakati na mrazu, pa mislim, da vseeno ne pretiravam.
Sedaj pa resno razmišljam, da bi menjala pediatra
|
|
|
|