|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Candida albicans
16.2.2007 11:53:18   
zrak
Izvidi so pokazali, da imam bakterijo ali glivice candida albicans. A katera ve kaj je to in če lahko vpliva na moj sonček...sem v 24 tednu. Ginekologa imam komaj v torek, tako da do takrat ne vem nič.
Hvala
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Candida albicans
16.2.2007 12:19:55   
Anonimen
To je glivica, ki večkrat okuži nožnico in povzroča tako imenovan soor. Mislim, da zdej ne vpliva na otročka, se mu pa potem, ko ga boš dojila lahko naredijo take bele gobice po ustih, če ne boš zdravila. G ti bo najbrž predpisala Canesten.

(odgovor članu zrak)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Candida albicans
16.2.2007 13:55:41   
Anonimen
Kandidiaza - kaj jo povzroča in kako se ozdravi naravno
Candida albicans je glivica (kvasovka), ki se skupaj z drugimi glivicami običajno nahaja v stenah črevesja, dihal in plodil, lahko pa se prekomerno razmnoži in povzroča različne bolezenske znake, med drugim tudi potrtost, preobčutljivost na hrano in kemikalije. Kandidiaza, kakor se običajno imenuje tovrstna okužba z glivicami kvasovkami, zmanjšuje naravno odpornost in lahko povzroča dolgotrajna želodčna, črevesna, živčna in obolenja žlez z notranjim izločanjem. Podobna glivična okužba je ustrni oprh (gobice), ki se pojavlja v nožnici, ustih in grlu kot neboleča bela mrena in se odrgne z jedjo ali s ščetkanjem zob. Najpogosteje ogroža dojenčke, otroke in starejše ljudi.
Običajno se glivice ne širijo, ker jim to preprečujejo bakterije, s katerimi živijo v sožitju v prebavilih in drugih delih telesa. Glivice se začenjajo prekomerno razmnoževati predvsem zaradi hrane, ki tvori vlažno okolje, v katerem se glivice lahko hitro množijo in širijo. Sem spadajo energijsko skrajnostna živila; na eni strani meso, perutnina, jajca in druga težka živalska hrana, na drugi strani pa sladkor, sladkarije iz osiromašenih (rafiniranih) sestavih, mleko in lahki mlečni izdelki, zelenjava iz južnih krajev, preveč sadja in sokov, osiromašeno žito in moka, ki vsi zakisljujejo kri in telo, kar slabi kri, sokrvico in druge telesne tekočine ter pospešuje širjenje škodljivih glivic, bakterij in virusov. Stanje običajno poslabšuje jemanje antibiotikov, če se jemljejo prepogosto, ali pa uživanje govedine, perutnine in druge živalske hrane, ki se pridobiva iz živali, krmljenih z antibiotično hrano. Kandidiaza zlasti ogroža obolele za aidsom, ker je njihova naravna odpornost oslabela zaradi uživanja antibiotikov.
Za ozdravitev kandidiaze in njeno preprečevanje se je treba odreči vsej hrani, ki močno zakisljuje kri, zlasti sladkorju in enostavnim ogljikovim hidratom, kisu, začimbam in poživilom. Odreči se je treba vsem mlevskim izdelkom, olju, sadju in surovi solati, dokler se stanje ne izboljša. Polnovredno žito v zrnju vsebuje lignan in druge učinkovine rastlinskega izvora, ki naravno zavirajo razvoj glivic in drugih anaerobnih organizmov ter spodbujajo delovanje dobrodejnih drobnoživk v črevesju. Kdor ima kandidiazo, mu zdravnik običajno svetuje, naj ne jé kruha in druge hrane, ki vsebuje kvas, ker kvašenje pospešuje razvoj kvasin, klic in drugih drobnoživk. Vendar pa se v malih količinah lahko uživajo kvašena veležitna živila, ki vsebujejo sol: miso, šojo, nato in druga naravno kvašena živila, ki se priporočajo v veležitni prehrani. Zmanjšujejo namreč kislost krvi in s tem preprečujejo razvoj škodljivih glivic. Po drugi strani pa zdravstveno stanje poslabšujejo živila, ki so narejena s kisom, z začimbami in gobami. Dokler se zdravje ne okrepi, se je treba ogibati tudi veležitnim polivkam in kvašenim živilom, ki ne vsebujejo veliko soli. Taka živila so rižev in umebošev kis, mlad miso (beli, rumeni oziroma njegove rdeče različice), tempeh in amazaki. Rezanci se lahko uživajo dvakrat na teden, če so dobro skuhani v zelenjavni juhi, vendar je treba biti z rezanci previden, ker so mlevski izdelki (narejeni iz osiromašene moke).
Pri kandidiazi in ustnem oprhu (gobicah) se je treba prehranjevati sredinsko uravnoteženo. Dobrodejna so domača zdravila, recimo sladek zelenjavni napitek, sedna kopel in spiranje spolovil. Tudi kinpirna juha in miso-zosui sta zelo zdravilna; obe jedi se lahko uživata večkrat na teden.

Pogovor z Alexom Jackom iz
Kushijevega zavoda
pripravila Candida International
Alex Jack je učitelj veležitja (makrobiotike), pisec veležitnih knjig in prehrambno-zdravstveni svetovalec. Bil je glavni direktor Kushijevega zavoda, direktor združenja One Peaceful World, zdaj pa predseduje mednarodni mreži Planetary Health. Skupaj z Michiom Kushijem sta napisla knjige The Book of Macrobiotics (Vse o veležitju), The Cancer prevention Diet (Prehrana za preprečevanja raka) in Diet for a Strong Heart (Prehrana za krepko srce). (Izmed naštetih knjig je le knjiga The Cancer prevention Diet prevedena in sicer v hrvaščino, z naslovom Ishranom protiv raka - prevajalčeva opomba.) S soprogo Gale in družino živi v ameriški Novi Angliji; Gale je učiteljica veležitnega kuhanja in prehrambno-zdravstvena svetovalka.
Candida International: Nasveti prehrambno-zdravstvenih svetovalcev in zdravilcev se glede kandidiaze ne razlikujejo kaj dosti, vsaj kar zadeva uživanje polnovrednega žita v zrnju in ogibanje kvasu, sladkorju in osiromašenim (rafiniranim) živilom. Vendar pa za zdravljenje kandidiaze zdravilci svetujejo različno glede uživanja nekaterih vrst mesa in mlečne hrane. Kakšno je veležitno priporočilo v tem oziru?
Alex Jack: Izročilo uči, da so se meso in mlečni izdelki uživali v hladnem, severnem podnebju ali v posebnih okoljih, recimo puščavi in gorah. Meso in mlečna hrana nista primerna za ljudi, ki živijo v zmernem podnebju, zlasti pa nista primerna za sodobnega človeka, ki veliko sedi. Redno uživanje take hrane je glavni povzročitelj srčnih bolezni, nekaterih vrst raka in mnogih drugih bolezni izrojenosti. Zdravstveno stanje dodatno poslabšuje tudi slaba kakovost mesa, perutnine in mlečne hrane. Proizvodnja živalske hrane je tudi glavni krivec za okoljsko neravnovesje. Je glavni onesnaževalec vode, zaradi nje izginja deževni gozd v tropskih predelih in povzroča še mnoge druge okoljske težave.
C.I.: Kaj bi priporočili nekomu, ki ima kandidiazo in ne more uživati kvašenih živil, recimo šoja, misa, tempeha niti riževega sirupa ali sadja, čeprav vse našteto spada med osnovna veležitna živila?
A.J.: Oboleli za kandidiazo, ki naj ne bi užival kvašenih živil, riževega kisa niti sadja, naj se jim začasno odreče in v svojo dieto postopno vključuje kakovostna veležitna živila, saj taka prehrana izboljšuje kakovost krvi, sokrvice in krepi prebavila.
C.I.: Kako naj si pomaga človek, ki je >alergičen< na riž in drugo polnovredno žiti v zrnju, da nadomesti njihov izostanek v svoji prehrani?
A.J.: Tudi nekateri ljudje, ki se začnejo prehranjevati veležitno, doživljajo po zaužitju riža, pšenice in drugega polnovrednega žita v zrnju alergijske reakcije, ker celostno žito sproža močno čiščenje v telesu, da se začnejo izločati sluz, maščobe, strupi in druge odvečne snovi, ki so se v preteklosti nakopičile v telesu. V tem primeru se velja začasno odreči žitu in ga, ko se začne stanje izboljševati, postopno uvajati v jedilnik.
C.I.: V čem riž prekaša drugo žito?
A.J.: Kakor vse žito je tudi riž že dolgo časa znan kot osnovno živilo. Izročilo uči, da se je riž užival v Aziji in zahodni Afriki, v zadnjih petsto letih pa se je razširil po vsem svetu. Riž je naravno najbolj izpopolnjeno žito, ker riževo zrno nima brazde na sredini kot, recimo, pšenica, ječmen in večina drugega žita. Riž kot živilo omogoča človeku celostno, neizključevalno razmišljanje in ravnanje. Dandanes je riž glavno živilo na svetu in v prihodnosti bo kot živilo uravnotežene prehrane, ki vključuje tudi druga žita, pomagal združevati ljudi po svetu.
C.I.: Zdravstveno-prehrambni svetovalci na splošno ne obsojajo ljudi, ki kadijo marihuano, seveda pa ne spodbujajo njenega kajenja. Lahko pojasnite, zakaj?
A.J.: Marihuana močno sprošča telo in ga razpušča. Kajenje marihuane čez čas lahko oslabi osredotočenost in zbranost pri delu ter povzroča raztresenost, slabi presnovo v telesu in celotno telo nasploh, čeprav so jo tradicionalno nekatere kulture uporabljale v obredih.
C.I.: Kaj menite o gensko spremenjeni hrani?
A.J: Gensko spremenjeni proizvodi so po opredelitvi semena, pridelki in hrana nenaravnega izvora. Kot taki so umetna stvaritev, ki prekinja milijone let dolg naravni razvoj na našem planetu. Čeprav še ne obstajajo dolgoročne raziskave, so številne znanstvene in zdravstvene raziskave že pokazale, da gensko spreminjanje ogroža človekovo zdravje in okolje. Britansko zdravniško združenje opozarja: >Gensko spremenjeni organizmi se morajo zaradi svoje odpornosti na antibiotike, ker povzročajo alergijo in neznane spremembe v DNK, že po zdravstveni plati proučiti celovito, preden se sprostijo v okolje in dajo na tržišče.<
C.I.: Kaj menite o vse večjem pritisku neizmerno močne farmacevtske industrije, ki od vlad po vsem svetu zahteva, da se omeji alternativno zdravilstvo ali se celo prepove?
A.J.: Tudi farmacevtska industrija se, podobno kot vsa družba, cepi na dve struji - ene je bolj naravna, druga pa postaja vse bolj umetna. Po eni strani farmacevtska industrija skuša onemogočiti alternativne zvrsti zdravilstva in vsiliti svoja umetna zdravila ter novo, gensko zdravljenje, po drugi strani pa razvija nevtrocevtike, rastlinske izvlečke ter druga prehranska in rastlinska zdravila. Prvi struji se je treba upreti, medtem ko velja drugo podpirati.
C.I.: Izhodišče veležitja sta jina in jang. Včasih ta pojma marsikoga begata, ker nista vsem znana. Lahko pojasnite osnovna načela in zakaj se v veležitju jina in jang razlagata pravzaprav nasprotno, kot se opredeljujeta običajno, v izročilu?
A.J.: Veležitje je umetnost življenja v sožitju z naravo. Njegova izhodiščna načela segajo tisočletja nazaj (v antično Grčijo) in njene korenine najdemo v vseh kulturah in civilizacijah. V sodobnem veležitju se jina in jang uporabljata kot vodilo za razvrščanje pojavov in njihovo proučevanje. Obstaja sicer več šol in razlag jine in janga, vsak zagovornik veležitne razlage pa ju pojmuje kot stalno spreminjajoči se sili, ki nista statični niti stalni, temveč nasprotujoči si težnji, ki tvorita vse stvari. Zato se lahko vsak pojav opredeli kot jinji ali jangen, pač odvisno od tega, v kakšni povezavi se proučuje in ki se do takrat, ko se opredeli kot jinji ali jangen, že lahko spremeni v svoje nasprotje. Veležitna načela so, tako kot življenje, prožna, prilagodljiva in upoštevajo neizrekljivo, neznano in nepričakovano.
C.I.: Hvala, Alex!

Slovarček neznanih pojmov
arama - morska alga, ena izmed petih, ki se najpogosteje uporabljajo v veležitni kuhi in za pripravlajnje zdravilnih pripravkov; dobi se posušena v tankih, žičastih rezancih; odlična tudi za navadno kopel v kadi
alternativno zdravilstvo - vsako zdravilstvo, ki ni vključeno v šolsko medicino, kar pa se razlikuje od države do države
amazaki - napitek oziroma sladilo, narejeno iz kvašenega sladkega riža in sirila kodžija
anaerobni organizmi - organizmi, ki za razmnoževanje ne potrebujejo kisika
bančaj - tkim. večletni čaj, pripravljen iz praženega listja in vejic čajevca, ki so stari eno-, dve- in več let; je krepčilen napitek in osnova nekaterih zdravilnih pripravkov
dajkon - dolga bela redkev (lat. raphanus longipinatus), znana tudi kot pivska redkev; uporablja se v kuhi in pripravljanju zdravilnih pripravkov; pospešuje izločanje maščob in olja iz telesa; sveža korenina se kuha ali suši, nastrgana pa se uporablja kot priloga k ribam, morskim sadežem in drugi oljnati hrani
DNK - deoksiribonukleinska kislina; nosilec genskega zapisa v celicah razvitih življenjskih oblik
jina - ena od dveh nasprotujočih in obenem dopolnjujočih se sil, ki tvorita vse pojave; jina je energija oziroma sila, ki se giblje sredobežno, navzven in navzgor; povzroča širjenje, razpršenost in mehkost
jang - ena od dveh nasprotujočih-dopolnjujočih se sil, ki tvorita vse pojave; jang je energija oziroma sila, ki se giblje sredotežno, navznoter in navzdol; povzroča krčenje, zgoščenost in trdoto
kinpira - poseben način kuhe; dušena korenasta zelenjava, zlasti repinec (kencelj) in korenje, ki se narežeta na paliččice in začinita s šojom oz. tamarijem; je krepčilna jed, ki greje telo in se uživa kot priloga ali v juhi
Kushijev zavod - veležitna izobraževalna ustanova s sedežem v Becketu v ameriški zvezni državi Massachusetts in podružnicami po vsem svetu; najbolj znana je Kushi Institute of Europe v Amsterdamu (www.macrobiotics.nl), nam najbližja pa je Makronova v Zagrebu (http://www.makronova.com/cro_site/index.html)
lignan - učinkovina, ki jo tvorijo razvitejše rastline, živali in človek; deluje kot antioksidant, uravnava količino estrogena v celicah in varuje pred rakom, zlasti na dojki
miso - hranljiva krema, pridobljena iz soje, morske soli in kvašenega ječmena ali rjavega riža; obstaja več vrst misa, ki se uporabljajo za pripravljanje misne juhe, začimb za jedi, zosa in polivk; miso vsebuje kvasine in druge kemične sestavine, ki izboljšujejo prebavo, krepijo kri ter preprečujejo razvoj raka, srčnih in radiacijske bolezni
miso-zosui (odžija oz. ojiya) - riževa enolončnica z misom je kaša iz mehko kuhanega rjavega riža z algami, ki se ji dodajo korenasta zelenjava, listnata zelenjava, jedilne buče in miso
nato (natto) - kuhana soja, ki se ji dodajo dobrodejne kvasine in se v riževi slami kvasi 24 ur; bogat z beljakovinami in vitamonom B12, zato krepi črevesje in izboljšuje prebavo
sredinsko uravnoteženo prehranjevanje - uživanje živil, ki niso energijsko skrajna; to pomeni ogibanje živilom, ki močno grejejo telo in ga krčijo, ter živilom, ki ga močno hladijo in razpuščajo; pogosto uporabljen angleški izraz balanced diet ne pove dovolj, saj se bolj ali manj uravnoteženo prehranjuje vsak; recimo, mesna in slana hrana se energijsko uravnotežuje s sladkarijami, južnim sadjem, sladoledom, alkoholom, močnimi poživili idr; pri sredinsko uravnoteženem prehranjevanju pa se odsvetujejo take energijske skrajnosti, zato tudi beseda sredinsko; bistvo takega prehranjevanja je uživanje polnovrednega žita v zrnju, zelenjave, stročnic in alg
šojo - na tradicionalen način pridobljena sojina omaka, narejena iz kvašene soje, pšenice in morske soli; najboljši šojo je naravno staran vsaj eno leto in ni kemično obdelan
tamari - sojina omaka brez pšenice
tempeh - jed iz sekane soje, vode in dobrodejnih bakterij, ki se kvasijo več ur
umebošev kis - slan kis, pridobljen iz kvašenih umeboš (lat. prunus mume)
komba - morska alga, ena izmed petih, ki se najpogosteje uporabljajo v veležitni kuhi in za pripravljanje zdravilnih pripravkov; dobi se sušena v trakovih
veležitje - slovenska istopomenka za makrobiotiko (macro - veliko, in bios -življenje); nauk o priporočljivih življenjskih navadah, ki vključujejo sredinsko uravnoteženo prehranjevanje, zmerno vsakodnevno telesno dejavnost ter življenje v sožitju z okoljem in naravo; na zahodu jo je prvi celovito predstavil George Ohsawa, ki je dojel, da se dajo njena priporočila, ki jih uči izročilo Daljnega vzhoda, upoštevati tudi v sodobnem življenju

Navodila za pripravljanje omenjenih zdravilnih pripravkov in recepti
Sladek zelenjavni napitek
Potrebuje se enaka količina dobro zrezanih štirih sladkih zelenjadnic: čebule, korenja, zelja in sladke zimske jedilne buče. Zavrite 4-kratno količino vode, dodajte zrezano zelenjavo in pustite nepokrito vreti 2 do 3 minute. Zmanjšajte plamen, pokrijte in na zmernem ognju kuhajte 20 minut.
Zelenjavo odcedite. (Lahko jo občasno porabite za druge juhe in prikuhe.) Juho popijte vročo ali ohlajeno na sobno temperaturo.
Opomba: Napitek se ne začinja. Sladka zelenjavna juha se lahko hrani v hladilniku do 2 dni, toda pred pitjem jo pogrejte ali pustite stati, da dobi sobno temperaturo.
Različica: Korenje in bučo se lahko nadomesti z dajkonom in lokvanjevim korenom ter pripravi po zgornjem navodilu.
Sedna kopel
Uporabite v senci posušeno dajkonovo listje. Če ni na voljo, vzemite repino listje ali prgišče alge arame. V velik lonec dajte 4-5 šopov posušenega dajkonovega listja ali prgišče arame. Dodajte 4-5 litrov vode in zavrite. Zmanjšajte plamen in počasi kuhajte, dokler voda ne porjavi. Dodajte približno skodelico morske soli in dobro premešajte, da se sol raztopi. Zlijte vročo tekočino v majhen čeber ali kad; dodajte toliko vode, da voda pri sedenju v čebru oz. kadi sega do pasu.
Kopel naj bo čimbolj vroča; pokrijte gornji del telesa z veliko brisačo, da se spodbudi potenje.
Ostanite v kopeli 10-20 minut ali dokler boki močno ne pordečijo in postanejo vroči. Ko vstanete iz kopeli, ohranite predel kolkov topel.
Izpiranje z bančajem
Pomaga odstraniti nakopičen sluz in maščobo v predelu maternice in nožnice. Pripravite liter bančaja, ohlajenega na telesno temperaturo. Dodajte triprstni ščep morske soli in čajno žličko riževega kisa.
Vse skupaj premešajte, zlijte v izpiralno vrečko in izpirajte po opravljeni sedni kopeli.
Kinpira
Dno ponve z debelim dnom se na tanko premaže s sezamovim oljem in segreje.
V ponev se strese enaka količina narezanega repinca in korenja ter pokaplja z malo šoja; praži se 2-3 minute, nato se dno ponve zalije z vodo; ponev se pokrije in zmanjša se plamen. Jed se duši na majhnem ognju, dokler ni približno 80%-no zmehčana, kar lahko traja tudi 1 uro.
Doda se še nekaj kapelj šoja, pokrije in duši, dokler se zelenjava povsem ne zmehča; nato se odkrije, da tekočina na dnu izpari.
Kinpirna juha vsebuje tako pripravljeno zelenjavo.
Miso-zosui (znan tudi kot odžija)
Riž se kuha v 3-kratni količini vode, dokler se ne zmehča in postane kremast.
Dodajo se prgišče alge arame ali 10 cm alge kombe in na koščke narezana zelenjava, recimo, zimska jedilna buča, čebula, dajkon, korenje in zelje; vse skupaj se kuha na majhnem plamenu, dokler se sestavine ne skuhajo do mehkega.
Doda se zmerna količina naravno staranega misa in se vse skupaj blago premeša; na majhnem ognju se kuha še 2-3 minute, nato se ugasne in odstavi.
Preden se jed postreže, naj stoji dobrih 5 minut.
Opomba: Če je riž že predhodno skuhan, se mu doda 2-kratna količina vode in kuha na majhnem ognju v loncu ... vsa nadaljnja navodila so enaka kot zgoraj.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 3
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Kaj vzeti s seboj v porodnišnico?
Da česa ne bi pozabili, smo vam pripravili spisek stvari, ki jih vzemite s seboj v porodnišnico.
Zgodnji znaki nosečnosti: Izcedek
Zanositev povzroči številne spremembe v ženskem telesu in ena od teh je trdnost in položaj materničnega vratu. S spremlj...




Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?