|
Ivanča -> RE: Ne zna se plaziti, hoče pa hoditi (15.2.2007 16:32:09)
|
Evo, jaz se še enkrat javljam. Že dva dni sem ful slabe volje, prav prizadeta.........namreč vseskozi oba z možem zagovarjava princip "naravne" vzgoje, torej ne slediva slepo teoriji, malo si že prebrem, pa tukaj kaj poiščem, ampak drugače pa sva vseskozi nekako intuitivno sledila potrebam naše dojenčice........
...in moram se pohvaliti, kako lepo nam je šlo....nikoli nobenih krčev, neprespanih noči....dojenje nama je steklo....ritem spanja si je sama uravnavala....vedno prespi noč.........v vozičku milina, glede na radovednost smo počasi dvigovali naslonjalo....GH začeli uvajati pri 5,5m, ko je začela mlaskati, zdaj že sama je........................in tako smo prišli tudi do tega, da se je v sedečem položaju začela ritati iz naročja in smo jo postavili na nogice.........
....tamala hodi sama brez opore okoli mizice v dnevni na kateri ima tudi igračke.....in uživa, govori.....
............do zadnjič! Namreč, vseeno sem odprla temo, ker se noče plaziti. Odgovore, ki jih sem dobila, lahko preberete. Seveda sem takoj prepovedala jo dvigovati, nismo je več sprehajali, ampak samo dajali ležati na trebušček......in jo motivirali, da bi se zamotila, začela plaziti......
Mala pa v jok, jok, jok..............
Vmes sem previsela dva dni na netu in iskala vse o plazenju............ki niti ni nujna faza v razvoju otroka in ga ni najti v tabelah razvoja.
Potem sem se pogovorila z možem in ugotovila sva, da že dva dni joka tamala, skoraj jokam jaz......in da jo silim, da dela nekaj, česar noče! Zato, ker naj bi tako bilo pravilno.
Zato z vsem spoštovanjem do foruma, do RA.......ne bom upoštevala nasvetov in bom naprej delala tako kot do zdaj. Tamala do sedaj ni imela nikakršnih težav z mišičnim tonusom, je zdrava, radovedna 9-mesečnica. Zagotavljam pa, da naše postavljanje na nogice ni bilo nikoli iz neke naše želje, da bi "naš" otrok hitro shodil..................trde noge je imela vsakič, ko smo jo želeli posesti, upirala se je in ritala, dokler je nismo dvignili.........potem pa nasmeh na obraz in šibanje. Zdaj gledam toliko, da hodi popolnoma sama, se drži za mizo, lovi ravnotežje.....................predvsem pa uživa.
Sicer sem prebrala o dosti otrocih, ki jokajo (od andrejalj celo bruha!) med terapijami na razvojni in sem se začela spraševati kaj dela(m)jo z otroki???
To je moja izkušnja. Za odločitvijo stojim in ponavljam, da ne omalovažujem RA, vendar pa mislim, da je potrebna tudi zdrava pamet pri opazovanju otroka in njegovega feedbacka.
Lep pozdrav!
|
|
|
|