|
Anonimen -> moj in tašča (11.2.2007 16:22:20)
|
imam težavo, ki vedno bolj buta na dan. moj dragi izhaja iz razbite družine. mama je samozaposlena in gara cele dneve, prav tako tudi oče. imata še enega otroka, ki je moje starosti in nekak bluzi v življenju. otroka sta se sama vzgajala, seveda. bila sta celo v različnih turnusih v oš, da se ne bi kregala (!!!!) moj dragi je ta starejši, narazen sta 5 let in zdaj je zaposlen pri mami. in v tem je problem.
pri njih doma je bila vedno vrednota delo, delo in delo. ker je mama garala (začenjam jo met na sumu, da zato, da ji ni blo treba bit mama, ker ne znajo niti k mizi vsi skupaj, da o medsebojni komunikaciji ne govorim, ker se samo derejo en na drugega, ... skratka zelo malo je lepega povedat o tej familiji).
sama prihajam iz zelo urejene, tople družine, mama je ena mojih najboljših prijateljic. sedaj ji povem vedno manj, ker jo preveč boli. moj oče res zadnja leta dela precej več in mama zaradi tega tudi trpi, oba z bratom pa imava že svoji družini, tako da sameva cele dneve. na mamo se največkrat naslonim.
problem? po rojstvu [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] pred dobro polovico leta sva se preselila v bližino njegovih staršev zaradi službe (več kot 180 stran od moje osamljene mame, sama pa še študiram) in stvari so se obrnle na glavo. Moj pravi, da si mora službo zaslužit (zjutraj gre ob 8h in prihaja okoli18h) in da "naša" firma gor in dol in levo in desno.... ves čas samo služba. in stvari, s katerimi se mora ukvarjati(računalniki, stvari v stanovanju, bla bla bla). z otrokom se sicer super razumeta in ga tud zna sam popolnoma zrihtat, imamo pa prav zaradi tega zamaknjen ritem (otrok hodi spat med 9h-11h), zato da sploh kej vidi očeta, ki je zvečer seveda ves utrujen. in se niti ne more kej dost ukvarjat z njim. tako da samevam cele dneve in vse se vrti okrog otroka, kolegic tukaj nimam, še najbolj se obračamj na družino njegovega strica, ki so normalna družina.
tašča se ves čas štuli k otroku (seveda ob vikendih) in bi nonstop nekaj kupvala samo zato, da lahko pride na obisk k otroku in se z njim igra, meni se pa kar obrača. oba sva ji že povedala, da ima dovolj igrač in da jih ne potrebuje, ampak se ji ne dopovedat. tako je brez predhodnega dogovora kupla celo tono igrač, da o hojici in postelci z vso posteljnino niti ne govorim!!!!!!)!!!!
ta teden sem zbolela z 39 vročine, 2 antibiotikih in še drugim sranjem (drgač ne morem rečt, pardon!!) - je bil moj dragi na bolniški. za sredo se je tašča napovedala, da bo prišla in prinesla kosilo, ampak je ni bilo, ko pa smo jo klicali, je bil moj dragi občutek, da je pozabla!!!! je mela gužvo na šihtu. v četrtek sta prišla moja starša in mama je ostala vse do danes, ko jo bo oče odpeljal domov. v petek je bil moj spet v službi, seveda. in danes, pozor, kliče tašča in vpraša, če bi ji lahka malo prpelali otroka, da bi ga mela, ker bi ga tko rada vidla. in rečem, da ne!!! zdej ga mata moja starša, ki nista čakal in sta prišla na pomoč itd. in da se naj onadva kar organizirata za pon, tor, karkoli, itak še nisem ok. in on reče, da kk sem lahka taka, da sploh ne razumem, da nisem nikol hodla v službo, da ne razumem situacije, da je gužva in da se to ne da in gor in dol. za popenit!!!!!!!!! in mislim si, da res ne razumem, kaj se to pravi met v prvem planu službo in druge odgovornosti zato, da se ti ni treba z otrokom ukvarjat. poznam sam to, da če otrok zboli, se pride čimprej na pomoč, se vzame dopust in se pomaga in se NE POZABI NA KOSILO IN NA OBLJUBLJENO POMOČ!!!!! tega pa res ne razumem. pol ob vikendu, ko je dolgčas, bi se pa mal cartali in ujčkali!!!! super.
sicer pa že nekaj časa razmišljam, da bi tašči postavla ultimat: naj mi pošilja dragega domov ob 17h (da bo takrat že doma!!!) al pa ne bo vidla otroka. se bom pa na familijo od strica obrnla, njegova teta je tud mela take težave, s tem da je mela 4 otroke v 6h letih in ji je popolnoma jasno, v kakem zosu sem. prav prepovedla bi ji, ker se obnaša kot en razvajen otrok, ki ji je treba ustrešt! in mojemu je, kljub temu, da ji lahka v obraz pove vse mogoče kletvice, še vedno mama in ji ne zna odrečt. in ker mu ni znala privzgojit druge vrednote kot služba in delo, mamo zdej kar nekaj težav.
kak uporaben nasvet? pa ne me sprašvat, če sva se pred otrokom pogovarjala o teh stvareh, ker on niti v sanjah ni bil pripravljen na take spremembe, ki jih prinese otrok (še vedno gre 2x tedensko na nogomet, da ma vsaj malo časa zase, jaz ga pa itak ne potrebujem, ker niti ne vem, kam naj grem! pa zdej se spravljam delat izpit za avto, ampak močno dvomim, da bo dnar še za en avto!!). je mislu, da bo lahka še naprej gledu filme in take otočarije. kako ga nej pripravim do tega, da bo manj delal? ali celo zamenjal službo (moj cilj v naslednjih 15 letih!)?
|
|
|
|