|
Katja6 -> RE: Pediatrični oddelek (10.2.2007 22:53:17)
|
Tole je blo mal pred mano napisan od tinčice. Upam, da ne bo huda, ker sem skopirala. Ne vem al ste vsi tako zadovoljni s pediatričnimi oddelki, al so predolge zgodbe za pisat? Je škoda izgubljati besed?
jah moram se mal razpisati čeprav sem se do dons že kr umirila, če bi pisala to teden dni nazaj bi preklinjala po vsem povprek.
v glavnem sem pisala eno zgodbo mal listov nazaj, sedaj pa nadaljevanje mal drugačne zgodbe.
no po vseh kolobocijah kje naj pustim malega ker ima vnetje ušes in antibiotik sem se odločila da ga bom vseeno uvajala v vrtec in da ga po 2 dneh pustim tam, ker ga enostavno nimam kam dat.
no in posledica tega stres+ virusi = alergija na antibiotik
ajoj kakšen je bil ves moder do temno rdeč kot da bi ga en čist zbutal, vročina pa ves prehlajen, gremo k dežurnemu da nam claretin in domov, drug dan še slabši, gremo k njegovi pediatrinji naju takoj pošlje v bolnico na vrazov trg TUKAJ PA ŠOK, mislim tukaj ti pa otrok dobesedno lahko umre na rokah, čakam 3 ure malega držim na rokah vidno izčrpanega ni mogel stati, ker ima čisto zatečene nogice, tam pa te noben ne šmirgla kot da si ta zadnje kolo.
sestre samo paradirajo gor in dol, enkrat pride mimo zdravnik in vidi našega malega in samo stoji in gleda in gre do sestre in jo upraša kaj je s tem fantkom ona pa" ja za k vam je" in ji on odvrne" ja a ga mislite sprejet" ona pa" ja" in seveda ura odbije 14 in menjava izmene, pride druga sestra in jo zasujejo z primeri od dop. in grejo.
ma k se je men začel mešat in ponorim in ji ji rečem ja pa a vi mislte tega otroka sprejet al ne, pa je bla tam zdravnica in je takoj ukrepala, ker drugač lahka čakam tam do večera o kok se je men fuzlal, otrok lačen, zaspan ves v bolečinah mene noge komaj še držijo rok sploh ne čutim več.
potem drugi dan je bil vidno boljši in je že hodil tako da ga nisem mogla zadržat da mi ne bi ušel iz sobe ven in me sestre napadajo da kako ne morem obvladat 2 letnika, ja pa prov pa grem domov pa ga ti obvladaj če je pač otrok živahen.
no na koncu sem itak popi.... in je prišibala zdravnica in smo lahko šli domov in da ga pripeljemo drugi dan pokazat.
u glavnem hotla sem pokritizerat sam sprejem v bolnico, ki pa ga ne bi več rada doživela.
upam da ste me brale.....
lp
_____________________________
sem 29 letna mamica mojemu piškotu po imenu Tio, ob sebi imamo še očka, ki mu je ime Goran.
|
|
|
|