|
Marelica -> RE: dehidracija (4.4.2007 14:20:46)
|
Živa, upam, da ste zadevo uspešno porihtali. Vem, da sem potegnila na plano že 2 meseca staro zadevo, ampak tu pa moram nekaj pripisat. Mogoče za katero, ki se bo znašla v podobnih težavah.
Pred kratkim smo imeli tamalo v bolnici zaradi dehidracije in ko sem brala živo... evo, kot da bi opisala našo zgodbo (edino dojiva se medve ne). No, pa še to, da smo ostali 4 dni noter in smo zdaj dali skozi že vse možne urinske preiskave in UZ ledvičk. Zdaj je spet zdrava in sem si kar oddahnila od bolnice.
Hotela sem pa pripomnit, kako poniževalno je poslušat medicinsko osebje, ki ti soli pamet, da otrok MORA piti in pika. Zaradi tega MORA smo naši v času njene bolezni priskutili slamico, žličko in flašo, pa tudi brizgo, s katero smo ji vsej kričeči na silo brizgali tekočino, da se je kar dušila. Ko ona ni hotla, ni hotla, pa pika. Tako je polovico vsiljene tekočine popil njen slinček, ker je kar ven pljuvala. Jaz sem bila zraven že vsa živčna in še zjokala sem se, ker kdo pa rad otroka v nekaj sili. Če bi bilo po moje, bi jo raje še en dan več priklopili na infuzijo in bi s tem dobila zadosti. Ker s tem siljenjem je spila še manj kot bi brez siljenja (vsega skupaj mogoče dober deci). Toliko pa že poznam svojega otroka, ki je že tako ful slab pivec!
En teden po bolnici smo imeli doma še vedno težave s pitjem, hčerka pa je postala že pravi upornik. Ko smo jo končno nehali pretirano gnjaviti za vsak požirek, je šele prišla v svoje stare tirnice. Normalno mi zdaj spet spije vsaj tista 2 deci mleka zjutraj in 2 deci zvečer, pa juhico ji kuham (na srečo ima to rada), sokec na slamico pa je tudi že sprejela nazaj, čeprav ji ga moramo čisto neobremenjeno ponudit, če pa odkloni pa takoj stran. Čaj, voda, ostalo... samo kakšno žličko ali požirek po kozarcu, pa noče več. Glede na to, da ni več dehidrirana in je vse OK, sem zadovoljna. Ker vem, da se s prisilo pri njej nič ne doseže.
Upam, da bo kateri ta izpoved pomagala, da ne bo obsojala staršev, ki, nemarneži, ne dajejo svojemu otroku dovolj za pit. Staršem slabih pivcev pa vsaj malo olajšala vest, da le niso tako slabi starši, če otroka ne morejo prepričat k zadosnemu pitju.
OTROCI SO SI TAKO RAZLIČNI, DA JIM SKORAJ NI PRIMERJAVE!
|
|
|
|