|
BONI* -> 9.nebesa(**** nadaljevane) (21.9.2004 1:11:49)
|
Hojla punce! Da se še jaz malo javim. Tako hitro mi mineva čas, da se sploh ne zavedam, kdaj je teden na okoli. Še vedno smo v akciji-zadnje faze rihtanja stanovanja in selitve. Zelo je naporno vse skupaj:(. Je pa še ogromno za narediti. Jutri upam, da končno dobiva nova vrata, ki bood vredu (enkrat sva že reklamirala vsa vrata), v četrtek pa nama pridejo montirati kuhinjo. In upam, da bodo prinesli novo pomivalno korito, ki bo vredu, ker sva ga tudi reklamirala (je bilo vdrto). Midva očitno nimava sreče z opremo. Še skoraj vsako stvar sva reklamirala. Res pa je, da je Robi glede tega zelooo natančen.
Mimo grede, stanovanje pa sva že uspela oddati trem študentkam iz Hrvaške tako, da se morava do 1.10. izseliti. Sedaj naju čaka še letanje po Mačkovi:( in podobnih uradih in urejanje raznih papirjev tako glede študentk in stanovanja v Šiški, kot glede menjave mojega naslova prebivališča. Časa pa je tako malo! Kaj bi dala, da bi bil dan dolg 48 namesto 24 ur. Ko bi vsaj moj dragi lahko dobil dopust. Jaz se trudim na vse moči in večino časa gotovo pretiravam, saj pridem zvečer domov kot cunja. Naspala pa se tudi že dolgo nisem. Še hvala bogu, da se sicer dobro počutim in zgleda, da moj mali Lukec tudi, saj je vsak dan zelo živahten. Sem ugotovila, da je še posebej živahten, če se dalj časa peljemo z avtom. Ali pa sem samo jaz takrat bolj pozorna, ker mirujem.
A ja, Suzi*, ti si vprašala, če sva začela čisto iz nič. Praktično da! Urejava si mansardno stanovanje v hiši Robijevih staršev. Prej je bilo tam golo podstrešje, nabasano z vsemogočo kramo.Najprej smo ga kakšne 2 meseca samo praznili in pospravljali. Potem sva najprej morala dobiti dovoljenje sosedov in priglasitev del (in najbrž še kakšne papirje, se niti več ne spomnim), potem pa dvigniti stene na stojno višino in zamenjati komplet ostrešje (tramove, izolacijo, strešnik). Potem narediti priostore znotraj podstrešja, vgraditi okna, razpeljati vodo in vso ostalo inštalacijo, pa vse izolirati, položiti parket in vso keramiko po tleh in stenah,...., pa na novo kupiti večino pohištva, saj praznega stanovanja ne moreš oddajati,... Z vsem tem sva začela pred tremi leti. In sedaj se hvala bogu počasi končuje vse skupaj.
No, drugače sem vredu, kot sem že rekla. Počutim se dobro, le križ in noge me pogosto bolijo. Noge mi pa drugače nič ne zatekajo:bravo:! Naslednji torek imam spet pregled in že komaj čakam, da spet vidim našega korenjaka. Še slabi trije meseci, pa bo privekal na svet. Včasih pa tako močno brca in se kobaca, da mislim, da mi bo kar lukno skoz trebuh zvrtal in da si že nestrpno želi ven. Včasih ga že prav lepo prosim, da naj se že malo umiri, ker me od njegovih sunkov že ves trebuh boli. Če pa je kakšen dan bolj miren in več spi, pa sem že vsa prestrašena, da je kaj narobe in seveda žalostna. Pa mi je G prejšnič rekla, da ima tudi on pravico kdaj malo spati.
V soboto smo bili v Gradcu v Ikeji, pa H&Mu, Tojsu in še v eni tehnični štacuni. Z mojim sva toliko nabavila, da najin Golfič na avtocesti ni hotel potegniti več kot 130km/h, dokler nisva nekaj stvari preložila v en drug avto. V Ikeji sva kupila 5 latofleksov, pa dva regala, pa luči i še cel kup manjše opreme za najino novo stanovanje. V H&M in Tojsu pa sva kupila kar nekaj oblekic za najino štručko tako, da mi sedaj ne manjka praktično nič več. Samo še kakšna drobnarija. A ja, pa digitalni foto aparat sva kupila tako, da bova sedaj lahko na veliko slikala in pošiljala slike po netu. Komaj čakam, da bodo v najin arhivček začele prihajati tudi slikice najinega Lukata.
V petek pa gre moj dragi spet v avstrijo. Tokrat na Dunaj po najin novi avto:bravo:. Od prijatelja ki ima na Dunaju firmo bova kupila služben avto- Škodo Oktavijo karavan-dizel, z klimo, gretjem zicev, elektronskim pomikom stekel,...letnik 99. Za samo 3800 evrov! Avto je lepo ohranjen, nikoli karamboliran, z servisno knjigo in čisto samo ZAME! Sem tako vesela, da se mi kar poje. Najbolj pa sem vesela zaradi tega, ker bova lahko brez problemov vanj spravila voziček, pa še bo ostalo dovolj prostora.
A ja, Bejba hvala za ifo glede dekompresije. Povej mi še, kako to zgleda. Ena punca je napisala, da jo je not zeblo, ti pa da te je vse bolelo. Ja kakšna mašina pa je to?
In tebi in tvojemu škratku se počasi izteka vajin čas, ko sta 2 v 1. Verjamem, da sedaj na veliko razmišljaš o porodu, pa o CR in o tem, če imaš vse pripravljeno. Take misli tudi mene mučijo, pa poglej koliko sem še za tabo.
Pa Žorž, pa Svetka (Snežka), pa Mavrica in Pikapolonica - vse ste že skoraj v nizkem štartu. Srečno vsem!
A ja še to, potem pa konec nakladanja. V kratkem bom najbrž prenesla tudi računalnik na Ižanko in odjavila tale Siol. Zato najbrž nekaj časa ne bom prisotna pri vaših debatah, sva pa že naročila ISDN in ADSL, ki naj bi ga imela že čez kakšen mesec. No, ne vem koliko časa bova šeimela Siol tako, da se bom verjetno vmes še kaj javila. Kakih 10 dni bom sigurno še priključena na net.
Joj, samo še to! Vesela sem, da je z Mino1 vse OK! Le tako naprej!
Lp, Boni (28t)
|
|
|
|