|
RE: Ah, ti moži! 13.3.2007 18:02:39
|
|
|
|
Majin oči
|
Ah ti moži (možJE!!! Moži so kot mroži) Ženske razkladate, nas pa nihče nič ne vpraša (ok, ena izjema vmes). Nekako nas morate razumeti, da smo bili tisti (so nas naši fotri tako naučil, halo!), ki moramo poskrbeti, da bo družinica preživela. Za določen ali pa nedoločen čas. Zadnje leti na službe, seveda Otroci so veselje. In če je veselja premalo, potem hočeš še več veselja. Ja, razumljivo, ampak na koncu se pa od nas pričakuje, da rešimo situacije glede "ker pa nimaš za nedoločen čas", "zakaj pa tebi ne dajo službenega avta", "Micki pa ni treba v službo"... Haloooo! A se lahko tudi mi ustavimo? A kdo nam prisluhne? Od nas se pričakuje, da smo trdi, tough, ampak dejansko smo pa mehki kot spužve. Sploh če imamo kakšno princesko doma (mati Kraljice ne štejemo). Takrat pa je sploh konec (ker če imaš eno, lahko še drugo; aja? Ti ne šteješ?!? Pa še tretjo!). Včasih pomislim, da ste takšne samo zato, ker so vaši očetje z vami tako delali (pustimo izjeme). Saj jaz nisem drugačen, da se razumemo. Ampak tasta pa zastopim, ker lajna svoje dalje. In ve z njim. 20, 30 let? Mi smo pa ravnokar prvič obrodili! Ej, to ni fer. S tastom in taščo (ej, zakaj pa ti nisi takšna?) tekmovati je težko! Našle ste nas, zdaj pa z nami živite. Simpl. Kot smo mi vzeli vas take, kot ste. Z vsemi muhami in ostalimi izmišljanji. In da, se bomo spremenili. Obljubimo. (Kdaj gremo na pivo?) (zdaj prihaja moja šovinistična stran na plano...) Če (tvoj!) moški ni gotov vase, zakaj ga ne podpreš? Otroci so nam samoumevni. Imamo spet, izjeme, ampak vseeno radi slišimo, da nam ne bo treba izpustiti zadnjega četrtka v mesecu za tenis ali bowling. Zaradi še enega otroka?!?! Prosim lepo. Tale tukaj je že zrasel, z "novim" pa se boš že znašla. A res moram jutri ostati doma, ker (mogoče) pridejo obiski? (itak jih ni bilo potem pol leta, ampak ok, preživimo. Imamo v dobrem) Ker pa nam tega ne pokažete, nimamo moči (ha?, a ja kdo rekel da sem švoh?!?!?) za take pomembne odločitve. To se tako sliši, in tako izpostavljate, kot da je vse od nas odvisno (ja, tisti X oz. Y kromosom sicer je pomemben). Možje (ah, ti moški, ane, z njimi je težko, brez njih pa ne gre) imamo radi otroke. Ker so naši. Ker so moji, bo rekel, ko bodo zrasli. Ampak dokler ne zrastejo, so vaši. "Aja, ti si pa od (tele tukaj!) mamice? A oči pa ni v redu?" "NE!" In gremo na pivo. Užaljeni bi morali bi mi, dejansko ste pa ve. Narobe svet... A še en tak kategoričen NE?! Hvala, grem na drug vlak. Kdo je kriv? Pravzaprav sem postal očka tri leta kasneje zaradi "mami", ki je cincala. Pa ni službe, pa potem druga ni bila v redu, pa tretja za določen čas, pa za četrto ni bila prepričana... Potem stanovanje ni bilo končano (kot si je želela!), pa kam bomo dali banjico, pa... Pa kaj, halo!!!! In nisem nobenega posta zaradi tega napisal. Zdaj postavljam spomenik. Samemu sebi, ker sem vztrajal. Aja, avto imamo nov. Velik. Konjev več kot Lipicnacev (po zadnjem štetju). Prvič očka. Zadnjič? Ne, zdele štartam na prvega princa. Če bodo Kitajci prav luno postavili. Ali pa jaz kaj drugega, hehehe (menda pomaga sekira pod glavo). Če bo pa še ena princesa, bo pa taka kot mami. Razvajena (jaz pa med lovce, zaradi puške). Dajte nam možnost, da sami pridemo do odločitve. Tako ali tako smo vas obdržali (lej, spet šovinistični ego iz mene...) ker vas hočemo. In ker hočemo imeti z vami otroke. Mislim, moje otroke, ane. Ampak odločitev mora biti naša. Z vašo pomočjo. Diskretno, prosim. Ne potem okoli razglašat, kako ste nas okoli obrnile. Sami smo zaščito zanemarili, pa ga prepozno ven vzeli. Sami smo se "zakalkulirali" v dnevih (ta ja moja, ne je okoli prodajat). Ker jasno je, da ste se ve tako odličole, mi smo vam pa pomagali. S tistim zgoraj omenjenim kromosomom. Drugače pa, Mala žirafa, še enega imeti, me je groza. Že ta ni poceni. Mislim predvsem na državo in davke. In ukinjanje subvencij, birokracijo, zaradi katere mora človek skoraj dopust vzeti... Globalno segrevanje? Preživimo... Ampak še enega! Plenice stanejo ravno za razliko med jaslimi in znižanjem zaradi drugega otroka. Jasli so pa drage. In prav tako opravičevanje šefu, da moramo po otroke. Aja, eden je ravno v baletno šolo začel hodit, a veste, pa moram potem tja v garderobo, pa... A lahko čez noč delam? Jutri? Je treba v tujino? A za eno leto! (citat: [Andreja2000]: Ja,moški imajo včasih res prav čuden pogled na vse skupaj,če prav opažam,da jih je nekako strah.Po eni strani si ful želijo ,po drugi pa čutijo nepojasnjen strah in potem se znadejo v nekem čudnem položaju,ko ne vedo kako in kaj in ne najdejo pravega časa za v ozadju pa se mnogokrat skriva njihov strah.) Še ni konec sveta za nas. Huh. Še krog, prosim. In kakšen nasvet, kako fanta naredit, ne bo odveč. Da nas ne bo zmanjkalo. Žirafa, ti pa svojemu reci, da bo lahko potegnil kdaj v službi, naj dela kariero, naj denar nosi domov, naj se raztrga... Ups, pretiravam (Majin oči, ki dela za, namesto otroka... Pa tudi tega bo (še enkrat) naredil!)
|
|
|