obiskala sva genetsko (Polna verzija)

Forum >> [Zanositev] >> Želimo si novega člana



Sporočilo


urši77 -> obiskala sva genetsko (17.9.2004 21:09:13)

Pozdravljene!
Danes sva bila z možekom v genetski posvetovalnici. Prav nič groznega in strašnega ni v tem, ampak.....mene je včeraj zvečer začela grabit taka panika, da vam ne morem povedat.Da o jutru pred odhodom ne govorim!
Pa sem se prej vse natančno pozanimala, a vseeno...
Moj dragi se mi je samo smejal, me tolažil in skušal dopovedati, da naj ne zganjam panike,...Pa so se mi na poti do Ljubljane vseeno malo prikradle solzice v oči,ki pa sem jih še malo lahko skrila.Potem je sledil prihod v porodnišnico, pa vpis v sprejemni pisarni in tam sem na lončku za svinčnike prebrala en krasen verz:
OGENJ BREZ ISKRE NE MORE GORETI, JAZ PA BREZ TEBE MAMICA NE MOREM ŽIVETI!
In to je bila pika na i!!Komaj sem stopila ven in solze so se mi tako vlile, da sva mogla za nekaj min. sedet na klop, da sem lahko zadihala in posmrkala.Potem je bilo sicer bolje. In naprej je bilo vse v redu. Vsi strašno prijazni, brez panike, počasi in z dovolj časa za kakršnakoli vprašanja :bravo:Dobro se zavedajo, da imajo opravka z občutljivimi temami življenja in dajo ti občutek, da so tam samo zaradi tebe in da ti pomagajo priti do tiste male :duda:,res kapo dol!!
Sem pa potem videla, da so bile solze čisto odveč,ampak je že moralo priti ven.Se mi zdi, da se mi je kar malo stvari in skrbi nabralo zadnje čase, pa je udarilo ven.Tako pač to je!
Zdaj bo sicer še malo mučenja s čakanjem na izvide, ki pridejo šele čez en mesec,a sem prepričana da bo!

P.S. Pa hvala bogu za tako razumevajočega moža!:love:




pika74 -> obiskala sva genetsko (17.9.2004 22:21:20)

Urši779nebesa,

tole si pa tako lepo napisala, da sem kar brez besed...

:rozica::rozica::rozica:

Držim pesti :miska:, da bodo izvidi OK.

Lp,
Pika74
:metulj:




Martina27 -> obiskala sva genetsko (18.9.2004 10:40:20)

Pozdravljena!!

Tole me je tako ganilo,da ti moram tud jaz nekaj napisat.

Tud jaz sem imela genetsko posvetovalnico v 6t nosečnosti.Sedaj sem noseča že 20t in prav vesela v pričakovanju mojega prvega sončka.

No,jaz sem morala it tja,ker sem imela hudo prometno nesrečo meseca maja in še nisem vedela da sem noseča čeprav sem že bila.Imela em hudo poškodbo glave zakar je tudi sledilo slikanje glave,vratu, roke itd...Bila sem hospitalizirana 12 dni in ves ta čas sem jemala analgetike.

Ko sem prišla domov bi morala čez par dni dobit teto,in ker tete ni bilo me je začela grabit panika.Molila sem boga,da me naj vsaj ta mesec spusti skozi,a je bilo vse zaman.Test je pokazal,da v meni raste novo življenje.Kolk sem jaz prejokala,po cele noči nisem spala,in na tem genetskem posvetu so me zelo potolažili,da nebo z mojim sončkom nič narobe,da bo zdrav prijokal na svet.

Ta tolažba je trajala vse do 10 dni nazaj,ko sem bila sprejeta v bolnišnico zaradi krvavitve in me je zdravnik vprašal,kakšne preglede sem ob poškodbi vse dala skozi!?Ko sem mu povedala da sem bila tud na CT-ju je rekel "ups,to pa ni dobro"in smo spet tam kjer smo bili na začetku,v negotovosti.Spet me je strah da mu bo kaj manjkalo,da bo z njim kaj narobe.Spet imam pomisleke glede vseh skupaj,pa ti zdravniki!

V oktobru imam anatomijo mojega sončka in upam,da me bo vsaj takrat potolažil,in da bom vsaj takrat spet 100% da je z njim vse ok.

No takšna je moja zgodba,čeprav moram povedat,da ko sem prebrala tvojo sem se kar zjokala.Hudo je to,če moraš hodit na takšne stvari,ko bi pa bilo lepše,da bi bilo že od začetka vse ok.Jaz upam,da se je moj sonček zelo boril in premagal vse,kar bi mu lahko škodilo,tako kakor upam,da tudi tvoj.


Lep pozdrav!

MARTINA




Pia73 -> obiskala sva genetsko (18.9.2004 22:01:12)

Ja punce tole ste pa res lepo spravile na papir! :bravo::bravo::bravo: In jaz vem, da boste vse prekrasne mamice! Tudi jaz grem kar malce težko čez vse te postopke, sploh zato,m ker pri nama pa NIČ ni bp. Čeprav sem si tudi jaz kot ti Katjuška včasih želela, da je najbolje, da nekaj je narobe, da to porihtajo in je potem v redu! A pri nama je narobe več stvari. Pri meni in pri možu. Čeprav midva enega sončka že imava je sedaj vse narobe. In ta najin sonček je bil narejen v prvo! Velikokrat, res velikokrat se vprašam: Bi res znala tako ceniti svoje otroke, kot jih bom in jih po vsem tem boju??? Lahko vam povem, da rad jih imaš vseno najbolj na svetu: ali ti rata v 1. ali v 48. ! Ampak ceniš pa tale čudež življenja veliko bolj, ko daš skozi vse te postopke. Pa tudi utrdijo te! Včasih so se mi zdele hude banalne stvari! Sedaj vem, da je veliko še hujših stvari! In čeprav si neskončno in res globoko želim še eno :duda: , vem, da sem lahko v življenju srečna za tisto kar imam. In imam veliko: sijajnega sinka in moža! Borila se pa bom, da dam sinu bratca ali sestrico, ki si ju nadvse želi! In vem, da mi boste na tej poti pomagale tudi ve, drage forumke! Mislim pa, da bo moja pot težka in s trnji posuta! A jaz sem močna in bom šla po njej, verjetno se bom kdaj spotaknila, a misel na čudovit cilj mi bo pomagala, da se bom vstala in šla naprej!
Punce tudi vam želim, da bi čimmanjkrat klonile in da bi vse čimprej postale čudovite mamice!!!

Vse dobro vam želi Pia73




Stran: [1]