Magi*
|
hehe, naša punca je taka od zelo rane mladosti  pa je zelo bistra, hitro je spregovorila, zelo dobro zna povedati kaj hoče (kadar hoče), ko pa pride t.i. žuta minuta, je pa konec razprave. je ni stvari, ki bi jo premaknila. je ni. punco popade tak bes, da se cela trese, pordeči, kaj pordeči, pomodri, brca, maha z rokami, tuli... je ni stvari ali besede, ki bi pomagala. pomaga samo brutalna streznitev. to je po navadi, da (v primeru jutranjega odhajanja od doma) oba stopiva na hodnik in ji "pomahav v slovo" - takoj se zbrihta in se je pripravljena pogovarjat. no, seveda ni tako vsak dan, je pa bilo nekaj dni takih in sedaj je bolje.
ima pa naša mala miš izredno željo in voljo po samostojnosti in hoče vse sama. če ji kaj ne gre, znori. jaz jo razumem, ker sem sama take sorte. njen ati jo tudi razume, ker pravi, da ima to po meni . vem pa, da bo rabila še bolj odločno postavljene meje, kot kak drug otrok, ki nima take volje. ta izredna volja ji bo v življenju tudi zelo koristila, ampak moramo jo naučiti, da bo obzirna tudi do drugih. in se mi zdi, da nam to lepo uspeva. in nimam (nimava) popolnoma nobene slabe vesti, če jo kdaj bolj na trdo "primeva", saj ji nudiva vse, kar potrebuje, jo imava neskončno rada, se ukvarjava z njo in je en mali biser od otroka. ampak, če bi pustila, da bi bilo vse po njenem ali če bi se za vsako stvar z njo pogajala, ne bi prišli nikamor (na primer: v službo ). najboj bi pa gotovo škodila njej.
_____________________________
Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein
|
Natisni
