Sita -> RE: Ambicioznost (31.1.2007 9:10:52)
|
IZVIRNO SPOROČILO: soncece24 Za mene je zdrava ambicioznost to, da si začrtaš neke cilje in se tudi trudiš, da jih dosežeš. Recimo da končaš šolo v roku, ki si ga zastaviš, dosežeš v službi neke zadeve itd... Bolana ambicioznaost pa je za mene kot si že rekla, da je nekdo pripravljen iti preko trupel, da nekaj doseže, tunka sodelavce v drek, da boljše izpade, se forcira do onemoglosti, ponoči ne spi, živi samo za službo/faks/šolo... Ambicioznost pri starših pa se mi nikoli ni dopadla. Poznam jih par, ki imajo otroke vpisane v toliko krožkov in dejavnosti da majo recimo samo eno popoldan an teden fraj, pa še takrat se morajo učit, da zamujeno noter spravijo - seveda pa taki starši pričakujejo, da bo otrok na vseh področjih odličen in najboljši od vseh: najpametnejši, najlepši, najboljši šporntnik, pa v šoli same petke... Pa mine otroštvo ko šus, reveži pa same obveznosti in nič prostega časa - pri 12. pa čir na želodcu od stresa. Točno tako. In ta zadnji odstavek - o ambicioznih starših. Naj povem, da so otroci takšnih staršev ob koncu osnovne šole utrujeni, naveličani, siti vsega ..... in se zato nemalokrat zelo poslabšajo po uspehu in ne dosežejo veliko. Ne vem, če tudi jaz nisem bila malo preveč ambiciozna nekoč? Ker ima najstarejša vsega dovolj. Čeprav je v bistvu imela poleg šole le glasbeno šolo. Pa vendar ... bog ve. In sedaj so tu posledice.
|
|
|
|