Ambicioznost (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


Anonimen -> Ambicioznost (30.1.2007 18:56:03)

Zadnje čase me spreletavajo same take težke teme - nekaj se mi filozofira in potem rada slišim mnenje drugih. Saj mi boste odgovorile, a ne?

Kaj je za vas ambicioznost? Kdo je ambiciozen (npr. v poklicu)?

Sama sem kar nekajkrat slišala, da sem premalo ambiciozna in preveč socialna (en mi je nekoč celo rekel, da je socializem mimo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]). Ne vem, jaz preprosto ne morem preko trupel, da bi nekaj dosegla in res dajem prednost kolektivnemu uspehu in socialnemu čutu, ker navsezadnje smo samo ljudje. Moje mnenje je, da je malo zdrave ambicioznosti priporočljive (npr. da se konča šola, da se uveljavi v poklicu), ampak ne za vsako ceno. Nimam začrtane poti za 10 let naprej (mnogi jo imajo) - ne vem še dobro, kaj bom delala naslenji mesec.

Mnogokrat je beseda ambicioznost zvezana s samostalnikom mama ali starši. Katera mama je ambiciozna? Kateri starši so ambiciozni? So to tisti, ki imajo narejen načrt, kaj bo z otrokom čez 10 let? Kaj bo otrok študiral?

Malo mi pomagajte razrešiti to dilemo...




soncece24 -> RE: Ambicioznost (30.1.2007 19:04:16)

Za mene je zdrava ambicioznost to, da si začrtaš neke cilje in se tudi trudiš, da jih dosežeš. Recimo da končaš šolo v roku, ki si ga zastaviš, dosežeš v službi neke zadeve itd...
Bolana ambicioznaost pa je za mene kot si že rekla, da je nekdo pripravljen iti preko trupel, da nekaj doseže, tunka sodelavce v drek, da boljše izpade, se forcira do onemoglosti, ponoči ne spi, živi samo za službo/faks/šolo...

Ambicioznost pri starših pa se mi nikoli ni dopadla. Poznam jih par, ki imajo otroke vpisane v toliko krožkov in dejavnosti da majo recimo samo eno popoldan an teden fraj, pa še takrat se morajo učit, da zamujeno noter spravijo - seveda pa taki starši pričakujejo, da bo otrok na vseh področjih odličen in najboljši od vseh: najpametnejši, najlepši, najboljši šporntnik, pa v šoli same petke... Pa mine otroštvo ko šus, reveži pa same obveznosti in nič prostega časa - pri 12. pa čir na želodcu od stresa.




Magi* -> RE: Ambicioznost (30.1.2007 20:51:40)

oprosti raho, ampak danes ne bom nič filozofirala. se kar strinjam s tvojo definicijo zdrave ambicioznosti. ne maram komolčarjev, takih, ki gredo preko trupel. sem tudi jaz dete socializma[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. upam, da bom pravo mero našla tudi pri moji punčki...




Anonimen -> RE: Ambicioznost (30.1.2007 23:00:13)

Se strinjam z definicijo zdrave ambicioznosti - začrtaš si cilje in narediš vse, kar je zakonitega in moralno nespornega, da prideš do njih. Torej sklepam, da sem zdravo ambiciozna. Zdaj. Čeprav priznam, da sem znala v preteklosti tudi prekoračiti to mejo, da sem prišla do česa. Ampak danes temu raje rečem (se lepše sliši), da sem šla pač z glavo skozi zid. Kar marsikdaj počnem še danes, ampak na drugačen način. Na diplomatskega.
Karieristka nisem. Čeprav je moj cilj postati odvetnica (ravno včeraj se mi je ta cilj neverjetno približal), nima to nobene zveze (pri meni) s tem, da želim delati neko kariero a la Čeferin. Ne. Poklic odvetnice je nekaj, kar me veseli in kar me (bo) osebnostno izpopolnjevalo. To pač rada delam, veselje do tega me ne bo minilo in višina financ, zasluženih z nečim, kar mi je takorekoč hobi, mi ni na prvem mestu.
Tudi nezdravo ambiciozna mati nisem. Otrokom prepuščam njihove lastne odločitve, ker sem prepričana, da se kaj pametnega lahko naučlijo samo iz njih. Tudi nošenja posledic. Usmerjam ("končaj vsaj OŠ, če ti že drugače ni do šole", "pospravi vsaj toliko, da imaš kje hoditi" itd.), ampak ne brezpogojno. Za marsikoga morda preveč svobodna vzgoja, zame pa pač ne. Da bi imela pa za otroke plane za 10 let vnaprej - ah, kje pa - še zase jih nimam.




Anonimen -> RE: Ambicioznost (30.1.2007 23:17:25)

Edina ambicija mi je, da vedno ostanem jaz, pa naj gre življenje na dobro ali na slabo. Ko nam gre dobro, znamo postati ošabno ambiciozni, ko nam gre slabo, pa hudobno ambiciozni. Meni bi bilo fajn, da v vsakem primeru v svojem bistvu ostanem taka kot sem.

Sem bila zelo ambiciozna nekje do dvajsetega, enaindvajsetega leta. Mlada, "pametna" (beri z lahkoto čez faks) in z več kot dovolj energije in zanimivega življenja. Pa mi je nekdo ob tem govoril, da je meni lepo, ker sem ves čas zdrava in vesela. Halo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] A to so ambicije pri teh letih [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. Ampak....tudi mojo silno pamet je neke lepe noči srečala pamet. Tako da danes uporabljam vse silne ambiciji in kar paše zraven ravno toliko kot je nujno potrebno in čisto nič več. Vmes se imam pa fletno. Še vedno sem zdrava in vesela. Pa počutim se čisto svojo kot se prej nisem. Če je bila pa to prava izbira, pa ne vem...mislim, da ja.




Sita -> RE: Ambicioznost (31.1.2007 9:10:52)

IZVIRNO SPOROČILO: soncece24

Za mene je zdrava ambicioznost to, da si začrtaš neke cilje in se tudi trudiš, da jih dosežeš. Recimo da končaš šolo v roku, ki si ga zastaviš, dosežeš v službi neke zadeve itd...
Bolana ambicioznaost pa je za mene kot si že rekla, da je nekdo pripravljen iti preko trupel, da nekaj doseže, tunka sodelavce v drek, da boljše izpade, se forcira do onemoglosti, ponoči ne spi, živi samo za službo/faks/šolo...

Ambicioznost pri starših pa se mi nikoli ni dopadla. Poznam jih par, ki imajo otroke vpisane v toliko krožkov in dejavnosti da majo recimo samo eno popoldan an teden fraj, pa še takrat se morajo učit, da zamujeno noter spravijo - seveda pa taki starši pričakujejo, da bo otrok na vseh področjih odličen in najboljši od vseh: najpametnejši, najlepši, najboljši šporntnik, pa v šoli same petke... Pa mine otroštvo ko šus, reveži pa same obveznosti in nič prostega časa - pri 12. pa čir na želodcu od stresa.



Točno tako.

In ta zadnji odstavek - o ambicioznih starših. Naj povem, da so otroci takšnih staršev ob koncu osnovne šole utrujeni, naveličani, siti vsega ..... in se zato nemalokrat zelo poslabšajo po uspehu in ne dosežejo veliko. Ne vem, če tudi jaz nisem bila malo preveč ambiciozna nekoč? Ker ima najstarejša vsega dovolj. Čeprav je v bistvu imela poleg šole le glasbeno šolo. Pa vendar ... bog ve. In sedaj so tu posledice. 




MarijaPo -> RE: Ambicioznost (31.1.2007 9:35:39)

Ambicioznost = zelja po uspehu.
Kaj pa je za koga uspeh, je razlicno. Jaz sebe stejem za manj uspesno, ker sem imela dokaj zgodaj otroke in ker se tudi prej nisem pretrgala v sluzbi. In s tem sem popolnoma zadovoljna.




lenika -> RE: Ambicioznost (31.1.2007 15:31:02)

Se podpišem pod MarijoPo. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]




Anonimen -> RE: Ambicioznost (1.2.2007 6:16:37)

Ambicioznost kot jo pojmuje kapitalistična "civilizacija" je legitimirana (ne)vrednota narcisističnega tipa družbe, ki nas pelje v pogubo. Sem mnenja, da bo celotno piramido vrednot potrebno malo sanirati.

Primer zdrave ambicioznosti - Einstein.
Primer bolane ambicioznosti - razvoj atomske bobme...


Vsak naj si najde primernejšo različico.





Soncnica -> RE: Ambicioznost (3.2.2007 12:11:43)

Zivjo!

Ambicioznost zame pomeni željo po uveljavljitvi v poklicu. Kako daleč  greš pri tem in  kaj so za nekoga zdrave ambicije, je pa zelo subjektivno in to se mi zdi OK[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image], a si predstavljas, da bi vsi dokončali le OŠ, ali pa v drugi skrajnosti, da bi vsi imeli doktorat. Prav je, da smo si različni [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image], zato je svet bolj zanimiv. Sama nisem imela nobenih težav na pravni fakulteti, upam, da bom čimprej magistrirala, in uresničile so se mi želje o sanjski službi. Kdo bi najbrž rekel, da sem ambiciozna, ampak če pri doseganju izobrazbe nisem imela težav, ne vidim razloga, zakaj bi se ustavljala, sploh, če pri tem nihče drug ni prikrajšan!
Kar se pa otrok tiče; jaz jih nameravam v vsakem primeru podpirati; važno je, da bodo srečni :) Pri tem pa ni važno kaj bodo v življenju počeli :)



lp




iva01 -> RE: Ambicioznost (3.2.2007 13:24:55)

Raho se mi zdi da si kr vredi napisala, vsak more bit mal ambiciozen da doseže svoje cilje oz. uresniči svoje želje, ampak kar je preveč je pa že čez meje normale, naprimer da bi zdej določila kaj bo moj sin po poklicu to mi je čist mim, pa tud da bi za uresničitev ciljev uporabila vse možnosti tud hinavščino, varanje in komolčarstvo se mi zdi mal mim.




Slončica -> RE: Ambicioznost (11.2.2007 22:43:42)

Dokler so ambicije v mejah zdrave pameti je ok, ko pa se pokaže tista bolana stran, npr:oba starša sta odvetnika in se je mogla hčerka vpisat na pravo čeprov jo je veselila veterina, to mi je bolano.




Stran: [1]