|
Anonimen -> RE: Pornografija (27.1.2007 6:31:47)
|
OK, ko smo že pri porničih, ne vem če sem že kdaj pisal o tem, mislim da sem, pa bom še vseeno povedal tole stvar iz mojega zornega kota. V bistvu bom parafraziral besede enega novinarja, ki je rekel, da je v porničih ravno v tem čar, da je popolna fikcija. V porničih seks izgleda tako preprost, enostaven, vsaka poza, vsaka penetracija, vsaka ejakulacija pa tako realno, da se linija med neresničnim in resničnim pravzaprav briše. Kdo od nas pravzaprav "uživa" med štirimi zidovi takšno spolnost kot v filmih? Prepričan sem da redki, čeprav sem mnenja, da je resničen seks neprimerno boljši kot pornič (problem protagonistov, ki se enostavno ne znajo vživeti v svojo vlogo, s častnimi izjemami za katere pa vseeno ni jasno ali res znajo tako dobro odigrati ali pa nemara pri tem celo uživajo). Ampak če bi lahko to fikcijo tudi udejanil tudi ne bi imel nič proti, nasprotno!
Torej, če na gledanje porničev gledamo z vidika, da se k njim zatekamo zaradi tega ker nas rajca to kar ne dobimo doma, bi res lahko rekel, da gre za neke vrste varanje. Moralni zadržki nam ne dovolijo, da bi zaradi tega kar tako skakali čez plot, je pa zato to neke vrste elegantna rešitev za neutolažljive, navidezno brez večjih posledic in žrtev. Volk sit, koza cela. Zdaj, problem nastane takrat, ko se ženska tega zave in vse skupaj vidi malo drugače, v smislu žalitve njene osebnosti. Takrat se v ženski glavi porodi nešteto vprašanj o "njeni sposobnosti zadovoljevanja moških potreb" kar, morate priznati tudi vi, deluje izredno frustrirajoče. Običajno so to ženske z manjkom samozavesti, ki se zavedajo tudi tega, da v postelji, ne da niso bogve kaj, ampak da enostavno nimajo korajže/dovoljenja/sproščenosti da bi dragemu lahko rekle "pof.... me v ritko/spusti mi jo v usta/daj me še istočasno z dildom!". Ampak zopet, kdo bi jim zaradi tega lahko zameril?
|
|
|
|