|
bumerang -> RE: Grimmove pravljice in malčki (10.2.2007 10:32:42)
|
Že preden sem prebrala svetovano knjigo sem vzgojiteljici povedala, da naj mojemu otroku NE bere in ne daje v roke Grimmovih pravljic. Pustimo ob strani dejstvo, da je prvič slišala za to, da so določene pravljice primerne za določeno obdobje, pa tudi sicer sem precej razočarana nad razgledanostjo obeh vzgojiteljic.
Tudi doma smo jih ukinili. Za dvoletnika obstaja množica bolj primernih knjig, pravljic, zgodb in pesmic in prav nobene potrebe ne vidim v tem, da bi ga duhovno hranila s hrano, ki zanj še ni primerna.
To, da je otrok fasciniran nad tem, kako volk poje babico (kar množično opisujete tukaj), še namreč ne pomeni, da je knjiga zanj primerna. Kar sem lahko otroka opazovala, mi ta fascinacija deluje dokaj dvolično. Po eni strani je navdušen po drugi pa se tega boji in hkrati ob strahu naslaja. Kar meni ne deluje ravno zdravo za samo duševno zdravje otroka.
Ko sem prebrala knjigo, pravzaprav bolj preletela kot prebrala, ker takega sranja (oprostite izrazu) že dolgo nisem dobila v roke, sem bila še bolj prepričana v svojo odločitev. Sicer dejstvo, da tudi sam avtor pravi, da so pravljice primerne, koristne oz. otroci iz pravljic potegnejo zaključke, njim primerne, šele okoli četrtega, petega leta starosti, ni zanemarljivo, ampak v pravilnost odločitve me je prepričalo bolj dejstvo, da vsa njegova visokoumna teorija temelji na freudovski psihoanalizi (jaka umna tvorba). Ob njegovi razlagi pravljic pa nisem vedela ali naj se smejem ali naj začnem bruhat. Čisti bull shit!
Stopnjo njegove duševne stabilnosti poleg tega jasno kaže dejstvo, da je avtor naredil samomor.
Takole.
Moj otrok do nadaljnega Grimmovih pravljic ne bo poslušal, ker od njih nima nič koristi oz. mu (lahko) potencialno samo škodijo.
|
|
|
|