|
Anonimen -> RE: Kupovanje oblačil vnukom (13.1.2007 13:28:26)
|
Veste kaj. Napadle ste jo kot eno zlocinko. Ne gre se za to, da bi moral biti otrok maneken. Dejstvo je, da se okusi ljudi razlikujejo in da tudi vsiljevanje oblacil ni lepo. Sploh za vsako ceno. Obziren sorodnik, sploh babica ali dedek je najprej pozoren kaj otrok sploh rabi, cisto lahko povprasa tudi za barve. Ja, rek "podarjenemu konju se ne gleda v zobe" sicer drzi, ce gre za kaksno stvar ali dve, toda babice ali dedki pogosto zacnejo pretiravati in naenkrat imas doma GORO oblacil, ki so ali prevelike, ali premajhne ali pa mogoce tako sinteticne, da bi jih z veseljem zavrgel, ker se ti gravzajo.
Vesela sem stvari, vsake malenkoisti, ampak vse ima svoje meje..
Moja mama privlece iz raznih 1000 tolarjev shop in kitajskih trgovin KUPE oblacil s svetlecimi bisercki, zivo roza, da mi ze na pogled gre na kozlanje. Ja, sem estet po dusi, a se naj ubijem, ce mi gre na zivce to, da je moj otrok oblecen kot klovn. Nekoga bom osrecila, sama pa trpela?!?! Pa ok, pa tudi, ce prezivim barve, se vedno je vecina stvari iz 100% plastike. Ta starejsi je zaradi tega staknil glivice na nogah, ki se jih ne resimo nikakor. A veste kako je grozno, ker potem sprasuje zakaj nima oblecene te in te stvari. Lepo sem ji povedala, da otrok obiskuje fizioterapijo in da skornjev ne sme nositi. In mi je prinesla tri pare cenenih skorenckov, s katerimi si nimam kaj zacet..
Najbolj vesela sem kaksnega darilnega bona ali tega, ce tocno povem kje in kaj naj kupi..
Prosim, malo se zamislite in poglejte stvari tudi iz drugega zornega kota.
(tokrat anonima zaradi babic)
|
|
|
|