Anonimen
|
Jaz in moji starši nimamo enakega okusa. Svojega otroka rada oblačim, kot je meni všeč. Večkrat so že kupili oblačila za vnukinjo, na začetku sem bila tiho, potem pa sem enkrat vseeno rekla, da rajši vidim, da sem zraven, ko se kupujejo oblačila, ker vem, kaj imam za kombinirat, vem katera je prava št., kaj otrok potrebuje itd. Rezultat tega pogovora je bila velika užaljenost mojih staršev, češ, oni niso imeli ničesar, ko so bili toliko stari kot vnukinja in ji z veseljem kaj kupijo. Ok, saj ji kupujejo knjige in igrače, stara je skoraj tri leta, vendar ji občasno še vedno kupijo kaj za oblečt. Dostikrat se zmotijo v št. in potem so ji žametne hlače prav npr. sredi poletja. Danes je bila pri njih v varstvu in je domov prišla z novimi čevlji. Brez da bi mene kdo karkoli vprašal, so šli in ji kupili nove čevlje, čeprav sem bila doma in bi šla lahko z njimi. Pa sigurno ne bo izbrala enakih, ker so čisto fantovski, modri, brezvezni. Vem ,da se podarjenemu konju ne gleda v zobe pa vseeno, žal mi je denarja, bil je vržen proč, ker ji teh čevljev ne mislim obuti. Ko sem izrazila svoje mnenje, tako kot pišem sedajle tole, je bila moja mami zelo užaljena, na koncu pa mi je rekla, naj se malo manj preseravam, da lahko kdaj pride tudi do tega, da ne bom mogla toliko izbirati. Ok, samo, a ni škoda denarja, čevljev sploh ne potrebuje, ima ene super škorenjčke, na pošti pa čaka paket s supergami, ki sem jih naročila, onadva sta za ta paket vedela, pa je šel moj oče vseeno kupit čevlje z vnukinjo, lahko da sem nehvaležna in presrana, samo cel večer imam pokvarjen, ker vem, s kakšnim veseljem ji je kupil te čevlje, sedaj bom pa prah z njih brisala, še podariti jih najbrž ne morem, ker me bo sigurno vprašal, zakaj jih ne nosi. Kaj mislite o vsem tem? Vem, da je moja težava malenkostna napram vsem stiskam, ki se dogajajo na tem forumu, pa vseeno se počutim neprijetno, na čase pa tudi jezno, kako ne morejo razumeti tega, da za hčerko rada sama kupujem oblačila in obutev?
|