Garfield -> RAZOČARANA (8.9.2004 20:43:13)
|
Kot prvo se ne sekirat, če ne boš (mogla) dojila. Tudi pri nas smo bili vseskozi odločeni, da bomo dojili dokler se bo le dalo. Pa se je zgodilo, da smo imeli zelo kompliciran porod, ki se je končal s carskim rezom.Zato prvih nekaj dni ni bilo mleka in je dojenja "steklo" šele osmi dan. Vmes je bila s flaško povsem zadovoljna. Tudi ko smo začeli z dojenjem ni šlo vse gladko, saj ni in ni hotela zagrabit, ko pa je že pa je kmalu zaspala. Pomagali smo si tudi s črpanjem mleka in hranjenju po flaški. Pri tem smo (predvsem mamica) porabili orgomno energije in živcev. Glede tega nimam kaj rečt, saj se je izjemno potrudila in v to vložula veliko naporov. Tako smo se nekje med 3. in 4. mesecem odločili, da počasi preidemo lepo na Aptamil, ki ga je veselo še do nedavnega veselo pila (tudi za žejo ob gosti hrani). Pri nas se že ves čas - od nosečnosti dalje - držimo načela "da se potrudiš kolikor se le da, ampak totalno si pa ni potrebno zakomplicirat življenja". Koneckoncev je naša generacija zrasla gor ob razredčenem alpskem ,leku pa nam par desetletij po tem čisto nič ne manjka. Samo ne si življenja zakomplicirat. Pa še to: Osebno mislim, da je dojenje zelo pozitivna stvar in jo podpiram, če se le da. Imam pa občutek, da okolje pri bodočih in novopečenih mamicah ustavrja občutek manjvrednosti v kolikor ne (morejo9 dojijo. To je pa za moje pojme pretiravenje. LP Garfield
|
|
|
|