bincika
|
Še moje mnenje, glede NS se naj odloči vsaka nosečnica sama oziroma ssvojim partnerjem.Tudi jaz sem se tako, pač semplačala tistih 12 500 SIT, nisem zato za nič prikrajšana. Kolko dnarja pa zmečemo kar tak vstran!
Moji rezultati so bili 1,6 in 1:10578, vendar to ni 100%, ne vem in ne bom vedela dootrokovega rojstva ali sobili rezultati pravi ali ne. No papustimo zdaj to. Če bi bilo tveganje zelo veliko ne vem,ker tega nisem doživela,kaj bi storila. Po vsej verjetnosti bi splavila. Vse lepoin prav kot ste rekle, da lahko normalno življenje omogočiš otroku z DS. Ampak dragemamice in nosečnice, a se je katera vprašala,kaj bo z vašim otrokom,če sevam ali partnerju kaj zgodi ali ko ostane otrokna tem svetu sam, brez staršev, verjetnobomomi prej umrlikot otroci. Kaj papo tem?
Naj povem svojo zgodbo:
V družini moje mamice je bilo 6 otrok,5z dravih njamlajši pa ima DS.Moja babica in dedek statega otroka imela najrajši od vseh 6. Nobeden ni smel povzdigniti glasu. Leta so minevala, dedekin babica sta sestarala, otroci so se poročili si ustvarili družine, ona dva pa sta ostala sama z mojim stricem z DS. Tudi mojamamica seje poročila in odselila 30 km daleč,rodila jemene in mojega brata in midva sva se na tega strica tako navezala, ko sva bila pristarih starših na počitnicah,da naju je mama vpisala v šolo v tem kraju, najina starša pa sta praviz tega razloga začeladelati hišoprav v tem kraju 2km stran od rojstnega kraja moje mamice in sedaj živimovsi skupaj,vendar midva z bratom svabila strašno navezana na babico, dedkain strica,vsakdan sva šla knjimna obiskin tam preživela cele dneve. Prišlo je leto 1999,ko je umrla babica,šok za vse. Dedek in stric sta ostala sama in čez 4 leta je umrl še dedek,še večji šok. Kaj bo s stricem, nihče ni dolžan skrbeti zanj in prevzetiskrbništva,komu umrejo starši. Mi smo ga vzeli k sebi,živel je pri nas,4 mesece, ampak mamica je hodila v službo,prav tako atijaz in brat pa v šolo,kaj pa stric. Takšnega otroka ne moreš pustiti samega niti za par minut,nekako smo to 4 mesece kombinirali in štrikali, vendar več ni šlo. Vsi smo bili že čisto nori kako in kaj. Nobeden tega otroka ni sovražil, nobeden mu ni žal besede storil, vendar morali smo mu poiskati zavod. Verjetno bokatera odvasrekla,kakšni smo bili in nas črnila, vendar me nične gane,kajti jaz še vedno imam svojega strica rada,kot brata, vendar ne gre,vsak si ustvarja svoje življenje in gre svojo pot. Po tega strica hodiva jaz ali pa moj brat vsak teeden ali na 14 dni in ga imamo za vikend doma, čeprav nam tega ne bi bilo potrebno. Vendar midvaga imama strašansko rada,on je ševednootrok pa čeprav gre proti 40- tim. Kdor nas pozna nas občuduje,vendar tudi jaz pričakujem drug mesec otroka in več pozornosti bom namenila njemu, vendar na strica ne bom nikoli pozabila. Tudi njemu sem razložila,da pričakujem dojenčka in tudi on se ga strašansko vesel in pravi,da ga bo zibal. Tudi to mu bom dovolila.
Upam,da nisem bilapreveč tečna zmojoin stričevo zgodbo,morampa dodati,da se veliko pogovarjam z delavci v tem zavodu in tudi z otroki,kakšnoživljenje imajo sedaj,ko nimajo večstaršev,celo leto so vz avodu, nobeden jim ne pride na obisk,jih odpelje domov, to so otroci,ki se mi najbolj smilijo.
Ni takšne tete,strica,brata,sestre,ki bi skrbela zanje,ko ni več staršev. Naj še dodam to, ker se v današnjem času vse vrti okoli denarja zavod za otroka z celodnevnim varstvom za otroka z DS stane od 250 000-300 000 SIT mesečno, vikendi ko je moj stric doma,ko mu pripada žepnina, jo nisem nikoli vzela, pa čeprav bi lahko vzela 3000 za potne stroške,jo vednno pustim v zavodu in oni mu varčujejo za na morje. Vsako leto gre tudi moj stric na morje.
Delajte po svoji vesti,ker tudi jaz delam tako,pa srečno.
_____________________________
29.3.2007 nam je polepšala življenje princeska GAJA
|
Natisni
že tako v rizični skupini, ali seveda pogoste trisomije v družini.Zelo pogoste.
Tudi otročku z DS lahko omogočiš normalno življenje.Jaz pa sem živi primer za to
.Namreč meni se je to zgodilo pred dobrim letom in pol, pa imamo zdaj punčko z DS.Vse je bilo lepo in prav celo nosečnost potem pa ob rojstvu šok..Ampak je pa srček!!!
sem se kar malo nasmejala...Ja verjamem ti kako razmišljaš in nisi edina, ki misliš da si egoistična.Pa saj smo vsi!! 
