monja -> RE: tak sem žalostna (10.1.2007 10:40:49)
|
Lianna! Ljudje smo različni, drugače reagiramo na spremembe... Sem vesela, da si te sorte ženska, tudi jaz bi raje bila flegmatik, pa nisem. Sem bolj čustvena, rabim nekaj časa, da se privadim. Čeprav potočim solze, nisem nikakršna cmeravka. Nekatere mame pač "jokcamo". Saj tega ne kažem pred otrokom, čeprav to otrok čuti drugače. Tako zelo dobro pa ne znam igrati in se pretvarjati. A bo vsak dan bolje. Čas dela za nas. Sicer pa otrok kljub vsemu sam ve, da pa je nek novi ritem, da se nekaj dogaja. Še bolj pa me veseli, da delaš s takimi ljudmi, ki so bolj flegmatske narave kot si sama. Se mi pa moja čustva in tole uvajanje otroka v vrtec ne zdijo nikakršno kompliciranje, kot praviš! Otrok, ki je "vržen" v neko novo okolje, po moje ni nič prej prilagojen in mu ni nič lažje. Počasi ta ritem postane rutina. Nisem pa mogla razbrati ali otroka že imaš ali ne oziroma ali govoriš iz izkušenj ali kar tako. Vsem ostalim puncam pa najlepša hvala za spodbudne besede. Danes sem veliko bolje. Otroka sem oddala v pozitivnem vzdušju. Poslušala sem nalin, sem celo pot do vrtca pela pesmico, moj sonček pa se je pozibaval v vozičku. Počasi pa, vem, da tudi po zaprtju vrat in mojem odhodu ne bo več jokal. Nisem nič jokala, tudi žalostna nisem, počasi sprejemam dejstvo, da otrok ne more celo življenje biti samo z menoj 24 ur na dan. Rabiva pa čas in si ga bova dala... pa pa
|
|
|
|