Prijatelji in njihov sin (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

Anonimen -> Prijatelji in njihov sin (1.1.2007 22:34:11)

Se že dolgo spravljam tole temo napisat pa sem kar nekako odlašala. Danes pa mi je prekipelo. Z enim parom smo prijatlji še iz časov ko nismo imeli otrok. Kot prijatlji sta zelo dobra človeka, on nama je pomagal naredit hišo in nasploh smo se (se) dobro razumel. Problem je njun sin, star je 6 let. Je totaln nevzgojen otrok. Misli da lahko dela vse tudi našo 1,5 letnico je že udaril. Mama pri njemu nima nobene avtoritete več čisto nič ne zaleže. Lahko ga krega, se dere nič. Da ne govorim o vzgoji njegovega očeta. Za vsako stvar ki jo naredi narobe se najprej zadere čez nekaj časa ker ne uboga dobi klofuto. Danes mi je izbilo dno ker ga je z glavo udaril v steno. Naša[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozacrtici.gif[/image] se je tak prestrašla da je začela jokat saj takega kričanja in ravanja ni vajena. Hotela sem se lepo pogovorit z njim da naj ga ne tepe za vsako stvar (nisem proti če ga kdaj po riti) ampak se proba z njim pogovoriti kako se naj obnaša in naj uvedejo kazni ki se jih bodo držal, pa je rekel da nič ne pomaga. Tale moj post verjetno nima ne repa ne glave, sam res ne vem kako se naj obnašam v vnaprej. Ali naj sploh še hodimo na obiske, naj pretrgam vse stike z njimi zaradi otroka, ker ne morem gledat kako jih vedno dobi.  Njuna vzgoja se zdi meni katastrofalna enkrat mu pustita vse drugič nič uporabljata ga tudi kot "orodje" kadar sta sprta. Pogovor z njima ne zaleže, kaj mi svetujete? Mali je res katastrofalen glede obnašanja. Teden dni nazaj ko so bli pri nas je skakal po sedežni, zlamal hčeri ene dve igrače, skoraj podrl smrekico in še in še bi lahko naštevala. Naj povem še to da ko sem ga nekajkrat pazila (ni bilo mame in očeta) pa je bil čisto drugi otrok (priden, ubogljiv). Sedaj jim že tudi v šoli grozijo z socialno delavko in psihologom, (ker odgovarja, noče sodelovat, se stepe) pa odklanjajo pomoč, ker jo ne potrebujejo (izjava staršev). Hvala da ste prebrali ker je res malo zmedeno napisano in vsak nasvet bo dobrodošel.



Anonimen -> RE: Prijatelji in njihov sin (2.1.2007 0:38:35)

Glede na razmere pri njih doma me niti najmanj ne čudi, da se tako obnaša. Kaj narediti, ne vem. Ne vem, koliko bi mu pomagale socialne delavke, psihologinje itd. No, nekaj že, zlasti okrog njegove samopodobe, samo žalostno dejstvo je, da bo moral še veliko let živeti v takih razmerah. Veliko bolj bi pomoč rabila njegova starša, samo to je že veliko trši oreh. Kar se pa vaših obiskov tiče, pa tako, če vidiš, da slabo vpliva na vajino hčerko, se jaz ne bi več kaj trudila. Otrok je vreden več od prijateljstva.
Mi je pa zelo žal fantka.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]



Anonimen -> RE: Prijatelji in njihov sin (2.1.2007 0:53:30)

Dokler ne bi ta družina vplivala na mojega otroka, bi bila tiho. Vem, da ti je težko, ker jih vseeno imaš rada in je to čisto normalno.
Če želiš ohranit prijateljstvo se je treba odkrito na en kulturen in človeški način pogovorit. Če pa ne želiš ohranjat prijateljstva, pa ga pač ne ohraniš. Čeprav je to spet težko. Ponavadi pa takšna poznanstva in prijateljstva, kjer so takšne razlike-zbledijo sama od sebe.
Kot vidiš nimam pametnega nasveta zate, žal.



ronja -> RE: Prijatelji in njihov sin (2.1.2007 1:12:52)

Probajta ju prepričat, da bi socialna delavka ali psihologinja lahko pomagala... Saj sama pravita, da nič, kar naredita, ne pomaga, potem se splača probat... Sicer pa ne vem... Jaz sem težko prava prijateljica z nekom, s katerim se v osnovnih stvareh ne strinjam, pa tudi se mi zdi, da vsak, ki ve, da nekdo na kakršenkoli način maltretira otroka (in butanje z glavo v steno je sigurno to), je dolžan, da proba pomagat, vsaj obvestit kake inštitucije, da urgirajo dalje (šolsko socialno delavko, zavod za varstvo in pomoč otrokom ali kaj podobnega). Jaz ne bi mogla niti hotela samo gledat, ti pa očitno tudi ne moreš, če si to pisala...



Anonimen -> RE: Prijatelji in njihov sin (2.1.2007 11:38:16)

Če so res prijatelji, jim to lahko kulturno poveš. Da te moti, kako se njihov sin pri vas obnaša; da uničuje igrače in tepe tvojo hčer in da zate to ni sprejemljivo.

Več kot toliko "pooblastil" za ukrepanje pri sebi doma nimaš. Kaj delajo izven tvojega doma, ni tvoja stvar, razen če meniš, da s svojim ravnanjem ogrožajo zdravje otroka. V tem primeru lahko podaš prijavo, če meniš, da bo kaj zalegla.




VERONICA -> RE: Prijatelji in njihov sin (2.1.2007 11:39:49)

Joj, predvsem ne kar tako prekinit stikov brez da si kaj naredila. Ti (in tvoj partner) sta mogoče še edina človeka ki kaj lahko naredita za otroka!

1 Poskušaj se pogovoriti z obemi na samo. Probaj ugotoviti zakaj mati nima autoritete in ali je oče res tak dober človek (to da je vama pomagal z hišo še nič ne pove za njegove odnose v družini).

2 Daj potporo materi da se postavi za sebe in svojega otroka.

3 Daj obema kakšne nasvete kako uzgajati otroka ali im podari kako knjigo.

4 Pokažita im da to kar delajo res ni normalno in da vi to ne boste mirno gledali. Poskušaj ih ustrašiti (omeni policijo in pač malo blefiraj). Zmisli se da je ena tvoja znanka tudi vrgla otroka z glavo v zid in da je potem imela velike težave s socijalno službo.

5 Sigurno da si dolžna zaščititi svojo hčerko. Poskušaj če se lahko kaj dobite brez otrok. Pa še delate na 1, 2 in 3.

6 Če pa že moraš prekiniti druženje naj to ne bo kar tako ampak ker ste se skregali po spet kakšnem incidentu. Tako da bo 4.

Ah ja, rekla si da te VSAK nasvet zanima pa sem napisala vse česa sem se spomnila...





FLASK_A -> RE: Prijatelji in njihov sin (2.1.2007 12:24:10)

Tudi jaz mislim, da se poskusi pogovoriti z njima. Ne prekini stikov, češ- ni mi všeč, kako vzgajate otroka, slabo vplivate tudi na mojo družino- in s tem končati zgodbo. Če jima pogovor ne pomaga in se do svojega otroka še tako obnašata, obvesti (nevem, socialno [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]) Trpljenje otrok zaradi staršev je res prav grozna in nezrela stvar, ki pušča zelo veliko posledic pri otročku, ki seveda sam ni nič kriv.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Upam, da boste rešili vaše prijateljstvo, ki ti najbrž veliko pomeni, pa da nobena od družin ne bo več trpela tako bednih izpadov! Če pač ne bo šlo, potem nimam besed... Boš mogla naprej brez njih ter obvestiti socialno...

[sm=pikapoka2.gif][sm=pikapoka2.gif][sm=pikapoka2.gif][sm=pikapoka2.gif][sm=pikapoka2.gif]



Anonimen -> RE: Prijatelji in njihov sin (2.1.2007 12:38:47)

Meni ob takih stvareh večkrat odzavanja v glavi stavek moje mame, ki ga je pa tudi nekje pobrala, namreč, da se zaradi otrok ne splača kregat.
Tako da jaz se ne bi vtikala, sploh če me za to ne bi prosili.



via_2 -> RE: Prijatelji in njihov sin (2.1.2007 13:07:54)

Anonimna,

če ničesar ne narediš, pomeni, da se strinjaš z njihovim početjem. Jaz bi se vsekakor poskusila pogovoriti s svojim prijatelji, če bi imela tak problem. Ne bi jim solila pameti ampak bi nekako poskušala napeljati, da razmislita, kakšno sporočilo dajeta svojemu otroku s svojimi "vzgojnimi" ukrepi.

Še prej pa bi jima podarila kakšno dobro knjigo o vzgoji otrok. Ker sta očitno nesposobna vzgajati otroka, ju je treba spodbuditi, da se sama spremenita in potem ne bo težav z otokom. Ponovno pa poudarjem, nihče ne mara, da mu drugi solijo pamet, še najbolj pa, kar zadeva vzgojo otrok. Lahko rečeš: "Sem slišala za odlično socialno delavko/pedagoginjo, ki pomaga pri problematičnih otrocih, mogoče bi ga lahko peljala k njej!"

Srečno



nejcko -> RE: Prijatelji in njihov sin (2.1.2007 13:24:54)

Se strinjam s Splišni, da se je zaradi otrok brez veze kregati. Zavedaj se, da ljudje najprej in predvsem zelo radi opazimo napake, ki jih delajo drugi, pa ni važno, ali jih delajo v partnerskem odnosu, pri vzgoji otrok ali pa pri pomivanju posode. Če ste bili doslej lahko prijatelji (prijatelji pa ste bili zaradi nekih kvalitet), je povsem neumno, da bi se skregali zaradi (različne vzgoje) otrok.
Če imata vidva z možem ta dva prijatelja iskreno rada, če ju resnično spoštujeta kot prijatelja, potem jima stojta ob strani in jima pomagajta, kajti to in samo to je naloga prijatelja. Lahko ju opozarjata na napake, ki ji delata pri vzgoji, lahko jima svetujeta (tudi to je naloga prijatelja), nikakor pa ju ne obsojati in še manj se zaradi tega (s)kregati - ker potem sta vidva tista, ki nista prava prijatelja oz. gledata zgolj in samo nase.
Vajina prijatelja bosta očitno potrebovala še veliko moralne pomoči - ok, pri vzgoji sta pač zavozila, marsikdo marsikaj v življenju zavozi - bistvo prijateljstva pa je ravno v tem, da smo sposobni ostati ob človeku tudi ob njegovih padcih.
Kar pa se tiče tvoje skrbi za hčerko - veš, otroci se med sabo najbolje zmenijo. Sama imam sina, ki je precej razgrajaški in je bil precej pretepaške sorte, hkrati pa imam hčerko, ki je nasprotne sorte, torej jih velikokrat pokasira od drugih otrok - poznam torej občutke tako "krivih" kot "prizadetih" staršev. In vedi, da ne en ne drug občutek ni fajn. A tako pač v življenju je in bo.




Anonimen -> RE: Prijatelji in njihov sin (2.1.2007 13:38:30)

Zavedaj se, da ljudje najprej in predvsem zelo radi opazimo napake, ki jih delajo drugi, pa ni važno, ali jih delajo v partnerskem odnosu, pri vzgoji otrok ali pa pri pomivanju posode.


In zelo težko sprejmemo, da napake delamo. Že sami sebi priznamo le stežka, mogoče majcene napake, ampak velike, očitne....ne, to pa ne, to nismo mi in naše obnašanje.

Še težje nam pade, če nam to povedo drugi, še posebej, če to storijo na očitljiv način, brez občutka.

Jaz verjamem, da velika večina vzgaja otroke po svojih trenutnih najboljših močeh, izkušnjah, znanju in občutkih. In da je večini med nami težko spremeniti svoje vedenje in tudi vzgojo svojih otrok. Marsikdo se napak zaveda, a ne premore znanja in volje, da bi svoje vedenje hitro in učinkovito spremenil.



Anonimen -> RE: Prijatelji in njihov sin (2.1.2007 19:24:59)

Saj se strinajam z Splišni samo tisto z butanjem glave v steno mi je bilo pa res too much. Nisem se kregala nikoli zaradi vzgoje otrok ker vsak vzgaja kot se pač njemu zdi najbolj prav in najboljše za njegovega otroka samo butanje glave v steno pa me je res prizadelo, ker to pa za mene in vzgoja ampak matretiranje otrok. Res sem obupana in ne vem kako naprej, ker socialne jim pa tudi ne morem kar na glavo naprtit.



Anonimen -> RE: Prijatelji in njihov sin (2.1.2007 19:49:42)

Ja, pri tem bi pa najbrž tudi jaz težko mirna ostala. Samo čudno, če sta drugače tako fajn človeka ... potem pa že nista tako zelo.



Anonimen -> RE: Prijatelji in njihov sin (2.1.2007 21:06:55)

Do naju kot prijatljev sta zelo uredu. Samo da bi pa morala živet z komerkoli od njiju pa ni šans. Ne vem kako sta lahko taka do svojega otroka[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]



ronja -> RE: Prijatelji in njihov sin (3.1.2007 2:23:39)

Jaz se v tem primeru ne strinjam s Splišni, ampak z Veroniko - po moje sta z možem dolžna nekaj naredit, če vidita, da je nasilje preseglo meje... In butanje z glavo v steno res ni vzgoja, lepo vas prosim, pri tem se ne sme kar stran pogledat!!!! Kak bo pa ta otrok, nič kriv, čez par let????



srki -> RE: Prijatelji in njihov sin (3.1.2007 7:43:04)

Stikov z njima ne rabiš prekiniti, vsaj pogovori se z njima in jima svetuj. Če praviš, da sta kot prijatelja OK, bosta že razumela.

Menim pa, da je napaka pri njima, ne pri otroku. S takšnim karakterjem otroka je težko, verjamem. Samo potrebna je prava vzgoja, predvsem to, da starša držita skupaj in vztrajata pri nečem, ne pa da stojita vsak za svojim. Ni čudno, da je otrok zmeden, ker ni nobenega efekta od staršev. Tisto o butanju z glavo v steno......rajši ne komentiram. Otrok je pa tudi dovolj star, da bi s pravim načinom in pogovorom lahko daleč prišli. Določene stvari bi že razumel. Vse to pa se kaže seveda tudi v šoli. Verjetno sta tudi starša potrebna enega temeljitega pogovora in mogoče vzgoje.



Stran: [1]