|
Anonimen -> RE: Septembrke (28.9.2007 20:30:08)
|
Živjo nosečke in mamice.
Evo, tudi jaz se oglašam, da sporočim, kako nama je šlo in nama gre z Lukom. Toda še prej bi rada čestitala vsem novopečenim mamicam in zaželela čimprejšne rojstvo vsem nosečkam. Zahvalila bi se rada za vse vaše lepe želje in čestitke.
Dva dni sem rabila, da sem se prebila skozi vse strani, a mi ni žal, ker sem spet zvedela ogromno novega. Nana 27 tvoji nasveti so res zlata vredni. Nisem si vse uspela zapolniti, zato upam, da ne boš huda, če boš kdaj morala še zame, kakšen nasvet ponoviti.
Guppy: najlepša hvala, da si sporočila na RR veselo novico in tudi za spodbudo, ko sva bila z Lukom v porodnišnici.
Sandra: Lukova porodna teža je prava, dolg pa je bil 50 cm in ne 53 cm. Ob odpustu sva bila že skoraj na porodni teži (3055 g), danes (teden dni po rojstvu) imava že 3150 g [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]. Zelo mi je všeč slikica, ki si nama jo dodelila. Urejanje seznamčka, ki kar prepuščam, ker res ne bi zmogla, vesela sem, da si ga prevzela.
Srček: midve imava pa kar podobno stanje. Že porodni zgodbi sta kar podobni in tudi dogajanje po porodu.
Moja porodna zgodba: kot že veste so pri meni načrtovali sporžitev poroda, vendar so si vsakič premislili, v petek (21.9.), ko sem bila končno 3-4 cm odprta, pa so se odločili za sprožitev. Začelo se je lepo, po predrtju mehurja so se začeli moji popadki, nato smo malo dodali še umetne, ker sem se prepočasi odpirala. Bolelo me je zelo kljub analgetikom (po katerem sem postala zaspana in omotična), sem se popolnoma odprla. Nato pa je prišlo do zastoja poroda, ker se vodilni plodov del ni več spuščal, ob tem pa so tudi Lukovi utripi padli, ker je verjetno nekaj pritiskalo na popkovnico. Zelo hitro so se odločili za CR in po 4 urah se je rodil moj najlepši sonček. Okrevala sem kar hitro in z Lukom sva se nekako ujela, iz porodnišnice so me odpustili 5. dan. Zelo sem zadovoljna z obravnavo v Ljubljanski porodnišnici. Osebje je blazno prijazno in strokovno, že prej sem jim popolnoma zaupala, sedaj le še bolj. Za razliko od izkušnje pri Srčku, kjer so ji otroka odpeljali, sem jaz otroka pri sebi imela preko noči zadnja dva dni pred odpustom, sicer pa so bili stalno pri nas, ko smo odšli iz intenzivne in mi zato ni žal. Že tam sem spoznala Lukove navade in pridobila nekaj izkušenj. Bilo je naporno, vendar pa koristno.
Sedaj se še malo lovimo. Hraniva se preko dneva na 1,5-2 uri, ponoči recimo na 2-3 ure. Zvečer mi zmanjka mleka, zato dodajava Apatmil. Včeraj ga je prvič dobil in sicer 35 ml, kar niti ni tako veliko. Danes smo ga prvič kopali, v ponedeljek ponovim zadevo jaz v prisotnosti patronažne sestre. Je zelo prijazna in všeč mi je ker se spozna na zadevo. Vprašam karkoli, svetuje in govori iz izkušenj, kar mi je všeč, ker teorije iz priročnikov imam čez glavo zadosti.
Tudi jaz sem kar veliko na nogah, ker pač ne znam mirovati in me tudi moti, če ni vse tako kot mora biti. Prahu imam ogromno to že drži, pa ni tako bleščeče čisti kot v reklami, mam pa vsaj večje stvari sproti porihtane. Ljubi mi pomaga, presenečena sem, kako zna pomiriti malega miška. Bistveno bolje od mene. Vem bi morala več počivat, pa si mislim, kako so pa včasih uboge ženske zmogle po porodu. Rana me ne boli zelo, zato sem malo bolj pogumna, vaje poskušam čim večkrat izvajat in se držat navodil.
Toliko za zdaj. Se še tipkamo,
T.
|
|
|
|