Taja339
|
Hej, pa da vam povem svojo "nočno zgodbo" meni pa se je ponoči dogajalo ... ampak, ko bi vsaj bili popadki ne pa ... no, okoli 2.00 začutim, da me nekaj boli v trebuhu, pomislim, hja kaj pa če je kaj? vsa vesela pričakujem jačanje bolečine (zdaj pa mi recite, če nisem SM). Nič od tega. Namesto tega pa mi postane takoooooooooo slabo, da sem komaj dihala. Pa pravim mojemu, da mi je slabo, on zmedeno gleda in mi hoče prinesti vrečko (samo tako mi ponavadi rata, da spravim "kaj ven"). Ne, bom poskusila nazaj zaspati, sem rekla in se trudila misliti na kaj druga, kot na kur slabost. Nisem zdržala dolgo, sila me je vrgla pokonci, tako sem zašprintala v kopalnico oz. WC, da se sama sprašujem kako sem sploh uspela odpirati vrata. Potem pa mi naj kdo reče, da nosečnice nismo vsega sposobne. Vržem se na Wc školjko in bogu hvala, da sem bila tko hitra, ker sem komaj prinesla "zalogo" do tja. OK, prva runda mimo! Nato me še enkrat zašraufa! Mater, si mislim, to pa ne bo šlo odspredaj ... Se vsedem na Wc, bogu hvala, da sem se ... Ne vem kje je bila večja sila .... spredaj ali zadaj ... v glavnem PANIKA! Da pa še to ni dovolj, me je začelo takoooooooooooo tresti, da so mi zobje šklepetali. Bila sem tako zmučena, da nisem mogla poklicati svojega dragega, še moja maltežanka Luna, ki mi je non-stop za ritjo je včeraj zatajila. Ko sem se privlekla nazaj v posteljo, me je moj samo čudno gledal ... pes pa tudi ... No sedaj pa mi razložite kaj se mi dogaja? A mislite, da imajo vesoljci prste vmes????????????????
_____________________________
Pa pravijo - mali otrok - male skrbi, veliki otrok - velike skrbi. Ja Lubi Bog, kaj pa še te bo ... :((
|