Naja30
|
Super tema, še dobro da sem jo našla. Tudi meni je taka vzgoja zelo blizu.Čeprav moram priznat, da sem bila, preden sem rodila, drugačnega mnenja. "Upala" sem, da bom znala z otrokom ravnati tako, da ne bi postal razvajen, ker bi ga preveč "vlačila" po rokah, skočila na vsak njegov pisk, stok ali jok in boh ne dej, da bi spal pri nama v postelji! Pa se je vse to podrlo, ko je najina princeska prišla na svet. Ne razumem več prejšnjega svojega mišljenja, ja, sama sebe ne razumem, kako sem lahko tako razmišljala, ker če mala joka, to pomeni, da me potrebuje. Ne more biti razvajena, če si želi moje bližine. Konec koncev pa tudi jaz potrebujem njeno bližino. V najini postelji je nekajkrat spala, ampak ji bolj paše v njeni posteljici. Dojiva se polno, prav tako kadarkoli in kjerkoli, pa če je to klopca v parku, previjalnica v trg.centru... Očka je z nama doma, na srečo ima tako vrsto dela, da si to lahko privošči in je od vsega začetka prisoten z najino princesko. Absolutno sem za to vrsto vzgoje, kjer ti daješ otroku kar rabi in verjamem, da veliko dobiš nazaj. Včasih je malo težko, ko se babice najdejo na kupu in seveda je ena bolj pametna kot druga, ampak jaz poslušam svoje srce. Lep dan, drage mamice!
|