|
ronja -> RE: Prvič z žensko...... (11.12.2006 15:46:14)
|
Kaj bi bilo narobe? Če ste vsi trije za, če ne misliš, da bi se kdo preveč zaljubil v drugega in bi to ogrozilo vajino partnerstvo, mislim, da nima kaj bit narobe. Zakaj ne bi izživela svojih fantazij? Navsezadnje pa tudi če se vsi trije fejst zaljubite, lahko srečno živite... Dokler ni nekega ljubosumja, zakaj pa ne, saj ni samo naša družinska celica srečna...
Po moje je edino pametno, da se prej z možem zmenita, do kod bosta šla, vsaj približno, če vas zanese dalje, pa je to vsem ok, tudi v redu, ampak samo zato, da ne bi potem eden drugemu očitala v smislu, kako si lahko to delal/a z njo??? da vesta, pri čem sta.
Jaz sicer še nisem probala, nisem pa načeloma nič proti. Čez 7 let vse prav pride, pravijo, pa takrat bova ravno toliko stara kot ti zdaj:) Verjetno bi tudi jaz rajši najprej probala s še eno žensko:) Če ne bi bila s fantom, ki mi je super in bi spoznala žensko, ki bi mi bila super, bi bila pa pač z žensko, zdaj si ne predstavljam, ampak niti pod razno tega ne izključujem... Veliko žensk je bolj privlačnih od veliko moških (fantje nikar ne zamerite, saj zaenkrat ste vseeno še v prvem planu;)
pa kaj vam je, da jo takoj napadate, če želi izživet neko fantazijo? meni se zdi, da so otroci veliko bolj nesrečni, če živijo z mamo, ki ima neizživete fantazije, ki se jih sramuje in ne upa nikomur priznat, kot če imajo starša, ki sicer kdaj povabita kako prijateljico na malo nočno telovadbo, ampak sta odkrita drug do drugega (očitno, če sta si to povedala, da si želita...), imata podobne želje in celo jajca, da jih uresničita! Otroci marsikaj razumejo, samo tega, da moraš trpet in zatirat to, kar si za brezveze ne. Jaz sem tudi še tak otrok;)
|
|
|
|