Moja
|
V torek sem sestanek v šoli preživela dokaj mirno. V šoli sva bila z možem 4 ure. Najprej smo imeli starši od 1. do 3. razreda predavanje o Nasilju v šolah in moram reči, da je gospa, ki je vodila to predavanje, zelo dobro opravila svoje delo. Celo, ko je neka mama od sošolca mojega sina, hotela načeti temo točno o mojem sinu, jo je prekinila in rekla, da ona ne more govorit o posamezniku pred vsemi, in da tudi ne more povedati nič določenega, če otroka ne pozna, ker je to različno od posameznika do posameznika. No v razredu na roditeljskem pa so starši kar bombardirali o tej temi oz. o naju in najinem sinu. Moram reči, da sem bila zelo presenečena (pozitivno), kako so nas, predvsem pomočnica ravnatelja, pa tudi šolska psihologinja in razredničarka branile in povedale staršem, da sva se midva vseskozi zelo trudila in sodelovala s šolo in centrom, da bi se zadeva čimprej omilila (zdravila, dodatna pomoč 5-ur, prostovoljec (le-tega še nismo dobili), ...). Starši so, poleg tega, da so nas prijavili na policiji (ena mama), ovadili šolo tudi na Ministrstvu za šolstvo, Zavodu za šolstvo, Inšpektoratu. Šola je bila razočarana, ker so šli starši mimo njih. Namreč s šolo niso o tem nič govorili in ji pisma, ki so ga poslali na te ustanove, niso poslali niti v vednost. Bomo videli, kako se bo odvilo. Vendar sedaj ne vem, kaj naj naredim jaz. Nekateri starši so rekli, da ne pričakujejo, da bi se sina prešolalo (ostali so bili tiho), nekateri so predlagali, da bi razred razdelili na pol, da bi bilo manj učencev (vendar jih je sedaj le 20, tako, da ministrstvo po zakonu ne dovoljuje tako majhnega števila otrok, razen, če bodo mogoče sedaj, po prijavi, kako drugače odločalo). Na sestanku se mi je zdelo, da je šola naredila nek korak naprej, da se stvar nekoliko premika na bolje, vedar pa ne vem, če ni to samo sedaj, ko pričakujejo inšpekcijo. Sploh ne vem več, kaj naj si mislim, kaj naj naredim. Pa še sin je čedalje bolj proti prešolanju. Po vseh teh pritiskih s strani šole in staršev, ki trajajo že drugo šolsko leto, sploh ne znam več razsodno razmišljati.
|
Natisni
, hodi vaš sin, da imate tako sr***. Mislim, da morate nekomu biti velik trn v peti, ker taki postopki, ki jih ti navajaš, so v šolah izredno redki, vsaj jaz ne vem za nobenega, pa sem šolnik. Pa kakšen zapisnik naj bi vidva podpisovala, kakšno hladno orožje, omejitev gibanja - pa saj se bere, kot da gre za delikventa hujše vrste
Meni tukaj nekaj fejst smrdi, resno. Čim prej prepiši sina na drugo šolo, ker boste drugače še znoreli. Najhuje od vsega je, da tak otrok obiskuje šolo, ki zanj nima posluha, še huje, če je v razredu, kjer so se očitno vsi (od učiteljice ter preko otrok do staršev) zarotili proti njemu; tako okolje namreč na otroke s tovrstno motnjo vpliva skrajno negativno in celotno stanje še mnogo mnogo poslabša. Joj, prav smilite se mi! 
), in se bo tako končno znebil "etiketke" in tako upam, da bo prihodnje leto veliko lažje štartal v šoli. 
) Srečno!!! 
