tanikaa
|
IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark IZVIRNO SPOROČILO: tanikaa Pa kaj bom res edina, ki bo temu oporekala Ljube duše. Za pol leta bom dopolnila 35 let. In niti slučajno na življenje ne gledam tako, kot je zgoraj napisano. Je res, da so bili v mojem življenju ljudje, ki jih zdaj več ni, ker so odšli svojo pot. Je res, da jih je veliko ostalo in so se spremenili. Ampak tudi jaz sem se. Ne žalujem za tistimi "mladostnimi" leti, ker se niti slučajno ne počutim stara. Niti najmanj. Čisto po pravici vam povem, da tak doboro, kot se počutim zdaj, da tako srečna kot sem zdaj, nisem bila še nikoli. Dosegla sem marskikateri cilj, mam otroka, čudovitega partnerja, katerega bi občasno tudi zadavila z veseljem, ampak meni je življenje ENOSTAVNO PREKRASNO. Imam prijatelje, družino, finančno sigurnost, samostojno odločam o svojem življenju...je res, da se pojavijo tudi problemi, skrbi...ampak tudi v mladosti so se. Je res, da so bili drugačni, ampak takrat so za mene bili glih tak pomembni, kot so ti problemi, ki jih imam danes. Danes sem bolj odrasla, imam več izkušenj... V GLAVNEM: NISEM STARA, SEM SREČNA IN NITI SLUČAJNO SE NE OBREMENJUJEM Z LETI. Zdaj sem v službi...se pravi dobila bom plačo. Zvečer grem s prijatelji in partnerjem na obvezno petkovo pijačo.....se pravi imam prijatelje in svoj prosti čas. Jutri dobimo zvečer obiske.....zopet obkrožena s prijatelji. V nedeljo je na vrsti cartanje....imam čudovito družino. IMAM VSE. Tale topic je krenil v pravo smer vse do tega Tanikinega posta. Tanika, vse v redu, vesel sem za tebe, tvojo srečo, lepo je da si to napisala, ampak topic je imel popolnoma drug namen. S spoštovanjem, glede na to da se ne poznama in da preko tega foruma res ne mislim lomiti kopij z nikomer, ampak temo, v kateri je pred teboj par ljudi odkrilo neko poanto, se na nek način našlo v tem kar sem citiral, verjetno tudi bilo pripravljeno še o čem podebatirati, ti s svojimi kratko-malo bahavim postom brezobzirno zadušiš. Ne qrči se, če ne smatraš, da nimamo prav, nobeden ti ne oporeka, ti pa z velikim veseljem dam en nasvet. Iskreno, vesel sem, da v življenju ne vidiš druge strani medalje. Bojim se da niti približno nisi zadela poante te teme. Ne boleham za tistimi časi ker bi se tja rad vrnil, temveč pogrešam tisto miselnost. Čeprav smo bili mladi smo bili nekako solidarni, nepokvarjeni, nedolžni, neumni in svet je bil prelep z vsemi težavami, ki smo jih imeli. Pa čeprav tudi takrat nisem videl smisla v življenju je bilo lažje ker sem bil sam. Danes, ne vem kaj prepuščamo svojim otrokom. "Ljuba duša" niso vsi rojeni po srečno zvezdo, da bi se lahko brez problema podpisali pod "Imam prijatelje, družino, finančno sigurnost, samostojno odločam o svojem življenju...". Ko govorim o smislu ne razmišljam samo delno in površno kot imam občutek pri tebi ampak se nekje zavedam vprašanj v globalnem smislu. Nisem tako površen, da bi vse kar se dogaja okrog mene sprejel zdravo za gotovo. Ne bom se zadovljil samo s tem, da bom priznal svetu, kako prav ima medtem ko se mi bo nepravičnost in nepravilnost, hinavščina, napuh in kapitalistično brezumje kazalo na vsakem koraku. In naj me nekdo prepriča, da tisti, ki nam krojijo usodo resnično ne razmišljajo v stilu enega mojih "bližnjih" ljudi, ki zaradi svojega samoljubja ne sprejema odgovornosti za pot, ki jo bomo tlakovali našim zanamcem. In kdo je sploh rekel, da koga skrbijo njegova leta? In da dodam še to, da ne boš govoril, da smatram vse zdravo za gotovo. NITI PRIBLIŽNO. Ker za vse to, kar mam zdaj, sem se morala prekleto fejst potruditi. PREKLETO FEJST. Sem šla skozi pekel, da sem prišla do nebes. In zaradi tega tak fejst spoštujem to kar mam. In zato v tem tak fejst uživam. In zato to tako fejst cenim. In nisem površna. Niti približno. Mogoče glupa, površan pa ne. Ljubi moj. Pri 26 sem pokopala moža. Pri 26 letih sem ostala sama s 4 letnim otrokom, minimalnimi dohodki, ki so komaj zadostovali za preživetje. Spopadla sem se z depresijo, ki jo mnogi ne smatrajo za bolezen. In mi je tudi vseeno. In pri 26 letih sem se morala naučiti nekaj, kar se nekateri ne naučijo celo svoje življenje. In zato mi ne govori, da sem površna. Mogoče samo nisem toliko inteligentna kot ti. Sem pa zato močna. Sem pa zato borka, ki se bori za svojo in otrokovo srečo. In SEM ČLOVEK, KI SE JE LETA BORIL ZA TO, KAR MA DANES.
_____________________________
Je** se mi za vse in vsakogar. _____________________________
|