|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Kakšna sem?
7.12.2006 13:41:15   
baguSka
No oboje je lahko tezko. Poznam tudi take, ki se niso mogli odvadit vrtanja po nosu, ceprav jih je to motilo. Ampak so bli tega tok navajeni, da niti opazil niso, da si vrtajo po nosu.user posted image

Eni si tko recimo grizejo nohte.. Drugi si navijajo lase okoli prsta.. Eni majo govorne napake.. Vsega tega se je lahko kar tezko odvadit in rabis cas.

Mogoce je problem v tem, ce si necesa zares zelis odvadit ali samo upas da se bos odvadu..

(odgovor članu tanikaa)
Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: Kakšna sem?
7.12.2006 13:44:47   
baguSka
Treba jim je vzet moč, ko si rečeš, moji starši so mal trapasti v določenih stvareh, njihov problem, zakaj bi se jaz zato sekirala in zakaj za vraga bi to vplivalo na moje življenje, je precej lažje it naprej...


Tako nekako ja. Verjamem da so nas oni pac vzgajali kot so vedli in znali. Zdaj smo kakrsni smo in sami lahko delamo s svojim zivljenjem kot hocemo. Nihce drug, ce tega nocemo.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: Kakšna sem?
7.12.2006 13:49:43   
ronja
IZVIRNO SPOROČILO: baguSka

Drugi si navijajo lase okoli prsta..


Joj, to sem pa jaz! Tega se pa ne morem odvadit - no, zdaj niti ne poizkušam več... Mi je všeč to delatuser posted image   Večini ljudi, ki me majo radi, ne gre na živce, enim je celo simpatično, tak da se ne sekiram. če bi motilo koga, ki mi veliko pomeni bi pa se potrudila. čeprav do zdaj mi je ratalo samo 1x - ko sem se postrigla - sem pa mela tak abstinenčni sindrom, da sem se user posted image zvečer ko dež! Ne zaradi frizure in ker bi mi bilo žal dolgih las, to mi je bilo vse vseeno, samo zaradi navijanja las na prste! Heheuser posted image 100 ljudi 100 čudi, a ne?;)

(odgovor članu baguSka)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: Kakšna sem?
7.12.2006 14:50:39   
Anonimen
Hvala vsem za nasvete, skušala sem že na več načinov rešiti te probleme (od ignoriranja, obisk pri specialistu, branje knjig...) in je nekaj časa bolje, nato pa spet pride val. Zgleda, da je to tako globoko vkoreninjeno v meni, da si ne morem pomagat. S svojimi prijateljicami se ne vidim pogosto zato se počutim zelo osameljena kadar nisem z njimi. Na delovnem mestu me imajo za čudno ker nisem 'komunikativa'. Je ena punca, ki je supereksplozivna in se zraven nje počutim ko en iztrebek. Želela sem govoriti tudi s starši in jim dati možnost, da se pokesajo ali vsaj dajo znak, da jim je žal. Mama je sicer priznala, da je naredila določene napake, oče pa seveda ne. In tako bo ostalo. Še 1x hvala za nasvete, skušala se bom premakniti v pravo smer...

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: Kakšna sem?
7.12.2006 16:39:25   
Misek
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Zdaj pa nehaj brskat po otroštvu, kaj si tvoja mama misli o tebi, nima nobene veze s tem, kar ti si, še manj pa s tem, kar lahko še boš, če se boš vzela v roke! Vem, da je težko ignorirat mamo, ampak včasih je to najboljše...


Zdi se mi, da ni prava pot nehati razmisljati kaj si njena mama, ampak premisliti koliko se ona z mamo strinja okoli tega kaksna je. Ce se z mamo ne strinja, potem rabi zadosti moci in volje, da to tudi pokaze in dokaze - predvsem sebi. Vsak potrebuje vzvod, ki ga bo premknil v doloceno smer. Ze res, da se anonimna zaveda problema in da naj bi bilo to pol prehojene poti h drugačnemu pogledu in razumevanju sebe, vendar za nadaljevanje je pa potrebna energija, ki se mi zdi, da jo anonimna se ni zbrala. Nekateri najdejo vzvod v dokazovanju, drugi v jezi, v besu... Vendar je tisto kar je bilo in kar nas je postavilo na pot napacnega gledanja na sebe in premalo samozavesti in moci za oblikovanje sebe potrebno zveciti, zveciti, zveciti.. prezveciti ( tudi nickolikokrat) in na koncu izpljuniti. Samo tako in na ta nacin lahko preteklost in vse kar iz nje vlecemo s seboj pustimo za sabo. Zato je tisto nehaj brskati po otrostvu, po mojem mnenju "nevarno", saj lahko pri vsakem ponovnem spominu, ki ga je tezko prepreciti, dozivimo padec nazaj. Ker nismo prezvecili in izpljunili tisto kar nas zuli. Tudi izkanje vse krivde v preteklosti in ravnanju drugih do nas ni prava pot. Vzpostavljenj relacij med vplivom drugih na nas, nasih dejanj in obcutkov vezanih za ta dejanja, ter nacinov kako smo se, ce smo se sami spopadali s temi vplivi, predelava vsega tega materijala (zveci, prezveci, izpljuni) nam da izhodniscno tocko za napredovanje. Za hocem, zmorem do uspel sem, zmogel sem. Vse dokler v sebi nosimo zakopane nerasciscene zadeve nas bodo te prej ali slej vlekle nazaj na zacetek. Sizifov posel.

če se odločiš, da boš vesela in srečna, boš! Ko ti nekaj ne gre, se veseli zaradi tistega drugega, kar ti gre!

Jaz sem se odlocila da bom npr. shujsala za 5 kg. Kljub moji odlocitvi - nisem, verjetno ker nisem nic naredila, da bi zares shujsala teh 5 kg. odlocitev je dobra, ce za njo sledijo dejanja, trud, in ce vemo kam gremo in kako bomo kaj dosegli. Brez tega odlocitev nima nobene teze, se manj pa ucinka.

Obcutek imam, da je najvecji problem anonimne, da se vedno z delom svojega razuma verjame, da je taksna kakrsno jo mama vidi. In to jo bremza, ker se boji, da jo bodo taksno videli tudi drugi. In jo bodo zavrgli.
Strah ima velike oci, posebno, kos si globoko v sebi mocno zelimo, da nekdo vidi nase kvalitete, da nekdo vidi in da priznanje tistemu vsemu lepemu kar nosimo v sebi. In jezni smo na sebe, ko prav zaradi nekega strahu in nesamozavesti ne moremo pokazati kaj je vse in koliko lepega v nas. 

Najdi svoj vzvod anonimna in najdi svojo pot. Zmores, zagotovo zmores.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 7:26:20   
srki
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Na delovnem mestu me imajo za čudno ker nisem 'komunikativa'. Je ena punca, ki je supereksplozivna in se zraven nje počutim ko en iztrebek.


Mi smo tudi imeli eno punco, pa so jo večinoma kar ocenili, da je malo čudna. Ko sem prišla iz porodniške, so me vsi pred njo opozarjali, češ kakšna je. Pol sem imela pa možnost bit malo več z njo v stiku, prišla je v našo pisarno in tako smo se me začele z njo pogovarjat in na koncu smo se zelo dobro štekali. Samo drugi so jo spet izolirali, ker je bila tiha in ker je imela pač svoje fore. Kdo jih pa nima. In zaradi tega se človeku izogibat. Bedarija in eni so prav žleht, ko imajo take ljudi za čudne, ne dajo pa jim možnosti, da se jim odprejo.

In ne bodi zaradi tiste "supereksplozivne" ženske še bolj nesamozavestna. Sama se imam za precej komunikativno in odprto žensko, pa se še vedno nekje najde ženska, ki je še bolj komunikativna in supereksplozivna kot jaz. To me ne potre. Zakaj pa bi bili vsi super?

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 7:50:08   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

KLIK, to je bilo to, takrat sem se zavedela,


Vedno je KLIK... ni druge moznosti.. Tega se nisem jaz spomnu.. miselni procesi cloveka so pac taksni..
Rabis toliko in toliko lekcij.. da do tega klika pride.. ampak ko si se v teh lekcijah.. ko se vedno delujes po starih miselnih vzorcih.. si se vedno pac v starih miselnih vzorcih.. Vse stagnira in caka, na ta klik.. ko je klik.. je vse drugace..

Lahko pa anonimni govorita da rabi 15 ton truda.. 15 zivljenj.. 80 ton nesmiselnih bukev.. 300 ton lekcij.. in to je skupno cez 400 ton razne navlake.. in potem bo ta klik vedno dlje..

Vse je v prepricanju.. ce te prepricajo, da je za neko spremembo potrebna vsa ta navlaka.. trud, bukve, blebetanje.. tooriziranje, filozofiranje... utaplanje.. pol to zate je tko..

Ce raje verjames, da je potreben samo klik.. potem je klik..

Eni ljudje verjamejo, da umrejo, ce kdo stopi na njihovo senco.. in dejansko umrejo, ce vidijo, da je kdo stopil na njihovo senco.. Vir: oddaja po TV... nekega dne na POP TV!

Torej.. zakljucek.. zame je samo klik.. ker ne verjamem v bukve, v navlako.. za drugega je doooolg proces.. ker verjame v doooooooolg proces.. Samo pa se odlocimao kaj v kaj verjamemo..

(odgovor članu ronja)
  Neposredna povezava do sporočila: 32
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 7:59:38   
Anonimen
Aha.. in tudi za tistega, ki verjame da je dooolg proces potreben.. bo na koncu KLIK.. samo dolgo bo pac trajalo ,da se ta klik zgodi, ker tisti misli, da mora najprej toliko in toliko prebrati in toliko in toliko filozofirati.. zadeva pa je zlo preprosta.. ko razumes svoje ravnanaje.. je KLIK.. ni druge moznosti..

Ce imas lastnost da se veliko smilis sam sebi.. se ne bo zgodilo, da se bos zacel vedno manj smisliti.. ampak nekega dne.. bos razumel kaksna nespametnost je to.. in to bo klik.. in od takrat naprej se ne bos vec smislil sam sebi..

Ce pa beres bukve, da ni dobro se smiliti sam sebi.. pa se bos umetno preprical ,da to ni dobro.. in potem je mozno, da se ti zdi, da se manj smislis sam sebi.. ampak to je samo obcutek.. V resnisi se se vedno smilis sam sebi, ker nisi razumel nespametnost te lastnosti.. ampak si bral o njej.. kot bi tipal umetne joske.. user posted image user posted image  ko pa enkrat razumes.. s svojimi lastnimi izkusnjami razumes.. zakaj to ni ok.. takrat je klik.. in lastnosti ni vec.. takrat so joski naravni.. lepi cudoviti.. user posted image user posted image

Folk pa misli, da ko beres.. pocasi razumes.. in je to dolg proces.. pa ni res.. ne mores malo razumeati ali pa na pol razumeti.. Razumes.. ali pa ne razumes.. je klik al pa ni klik.. imas lastnost ali pa je nimas.. ni srednje poti.. samo KLIK je.

Lahko pa mislite drugace.. me to ne moti.. zame je pac tako.. za drugega pa je drugace.. in hitreje je, manj trpis.. ce verjames v klik.. kot ce verjames v dooooolge procese.. Ce bi nasa sodisca malo bolj verjela v klik.. bi bilo tudi veliko bolje.. user posted image user posted image

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 8:36:29   
Meggi
Anonimna, kaj naj rečem te razumem zelo.

Sama se pogosto tako počutim in doživljam, Res pa je, da se tako počutiš samo z nekaterimi ljudmi. Z enimi se zaštekaš na enem področju z drugim na drugem.

Prijateljic nimaš ker ne hodiš tolk ven, že to da si dušo sprazneš in analiziraš na netu je veliko. Se spoznavašm komuniciraš,.. Kar ti je motda lažje tukaj kot v živo. In tudi to prispeva k samozavesti, da tud ti znaš komunicirat, in postopoma" pucaš" dušo. In verjemi da NIMAŠ SAMO TI TOLKO "GNOJA".


  Gremo veselo v akcijo in si očistimo dušo!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 12:28:21   
baguSka
Aha.. in tudi za tistega, ki verjame da je dooolg proces potreben.. bo na koncu KLIK.. samo dolgo bo pac trajalo ,da se ta klik zgodi, ker tisti misli, da mora najprej toliko in toliko prebrati in toliko in toliko filozofirati.. zadeva pa je zlo preprosta.. ko razumes svoje ravnanaje.. je KLIK.. ni druge moznosti..


Hm hm.. Nooo, recimo pri meni je blo pa tkole: nikoli se nisem znala vklopit v druzbo, v vecjih druzbah sem bila vedno tiho, nikoli nisem bila in zelela bit v srediscu pozornosti, nikoli nisem hotela govorit pred mnozico ljudi, tako da me vsi poslusajo... Skratka: grozni filingi, ceprav meni niti ne tok, dokler nisem enkrat od neke deklice slisala, da zakaj sem tok cudna, da sem vedno tiho, da nikoli nic ne recem, da zakaj se sploh druzim z njimi itn.. In od takrat priznam, sem dobila KLIK! In sem se odlocla, da to spremenim TAKOJ! Ampak!!! Ni blo tko lahko!!! Poskusala sem, silila sem se, govorila sem, ceprav nisem bla sigurna vase (vedno me je blo strah, da kvasim nekaj brezveze), skratka delala sem na tem in se ucila. In seveda je blo spet od ljudi okoli mene odvisno, kako so me sprejemali in poslusali. Ceprav sem bla vedno znana kot punca, ki se zna vklopit v vsako druzbo.. Mogoce ravno zato, ker sem bila tiha in sem vedno sprejela vsakogar in sem vedno imela to sposobnost, da se lahko prilagodim vsakemu. Ampak ni bilo vedno lahko.. In na zacetku nisem bla tok samozavestna, kot sem danes, ceprav se vedno nisem prevec. Pocasi, pocasi in vedno bolj.. Ne da se opisat tega. Kot nek strah pred drugimi, kako te bojo sprejel. In ni le klik.. Ne da se. In tudi jaz nisem za procese in ne vem kaj, ampak enostavno ni tok simpl in hitro. Govorim pac iz lastnih izkusenj.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 35
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 12:33:22   
Anonimen
Ma ja.. to je spet drugo..

mogoce pa je manjkal se kaksen klik.. da ne kvasis brez veze.. torej da verjames vase.. zaupas sebi..

Sej ce zelis predavat pred dvorano.. je tudi na zacetku prisotna trema.. temu se nihce ne more izognit.. in nikoli popolnoma ne izgine..

(odgovor članu baguSka)
  Neposredna povezava do sporočila: 36
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 12:42:43   
baguSka
in hitreje je, manj trpis.. ce verjames v klik.. kot ce verjames v dooooolge procese..


user posted image user posted image user posted image  jaz sem se hotela na hitrco spremenit (brez literature ali cesa pdb), pa ni slo.. tko da zal, ne verjamem da se da to spremenit s klikom.. vsaj tega vzorca vedenja in custev ne.. ves, to je u bistvu vojna med razumom in custvi.. sej ves, z razumom nam je marsikaj jasno, vendar custva je ponavadi zelo tezko kontrolirat..

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 37
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 12:44:00   
ronja
Enkrat sem gledala en film o eni deklici, ki je imela depresijo. Je rekla, da vanjo padeš postopoma in naenkrat in da se tudi izvlečeš iz nje postopoma in naenkrat. Moraš naredit veliko stvari, ki pa vse peljejo do tega končnega klika. če jih ne bi naredila, ne bi prišlo do klika... A ste zdaj skupaj al ne?user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 38
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 12:44:25   
baguSka
No, jaz sem imela vedno ta problem, da sem imela tremo tudi pred prijatelji. Ni bilo izjeme sploh!!!user posted image  Ampak sem se vsaj tega v celoti znebila.user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 39
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 12:53:56   
ronja
Mišek, poznam precej ljudi, ki so se zaciklali v to brskanje po otroštvu... Se še kar iščejo in iščejo po 10, 20, 30 let... Se mi ne zdijo srečni... Se mi zdi boljše sprejet, da je pač tako, kot je bilo, probat najt še dobre strani in it dalje... Se zafrkavat s tem, zakaj je nekdo pred 20 leti naredil ali rekel to in to... in zakaj so moji starši taki itd... te nekak ne pripelje nikamor - vsaj ne poznam nikogar, ki bi ga.

(odgovor članu baguSka)
Neposredna povezava do sporočila: 40
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 12:55:50   
baguSka
Se mi zdi boljše sprejet, da je pač tako, kot je bilo, probat najt še dobre strani in it dalje...


Se strinjam.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 41
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 12:57:23   
baguSka
A ste zdaj skupaj al ne?


He he. Lahko te najprej doleti klik in potem delas na tem, lahko pa najprej naredi klik, potem delas na tem in se enkrat dobis dokoncen klik...user posted image user posted image

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 42
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 13:08:01   
nejcko
Prvi in najpomembnejši korak k "ozdravitvi" je odpuščanje. Odpusti svojim staršem!!!!!  Ne zahtevaj oz. ne pričakuj od njih, da priznajo svoje napake, še manj, da se za te napake komurkoli opravičujejo, ker s tem boš samo samo dobila potrditev, da so res oni vsega krivi in da ti ne moreš nič zoper to. To pa je najslabše, to je zopet praelaganje odgovornosti in skrivanje za ščitom krivde nekoga drugega (pa pri tem sploh ni vašno, ali so res krivi).

Živiš svoje življenje - preteklost je preteklost, čas je da greš naprej. A naprej ne boš mogla toliko časa, dokler ne boš (od)pustila preteklosti in svojim staršem, saj z zamero, ki jo nosiš v srcu, pravzaprav še vedno živiš v preteklosti in jo vsak dan podoživljaš. Saj veš - dokler ne (iz/od)pustiš žerjavice, te roke pečejo in se ne morejo začeti celiti.

Srečno!

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 43
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 13:15:59   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Tjazy

Aha.. in tudi za tistega, ki verjame da je dooolg proces potreben.. bo na koncu KLIK.. samo dolgo bo pac trajalo ,da se ta klik zgodi, ker tisti misli, da mora najprej toliko in toliko prebrati in toliko in toliko filozofirati.. zadeva pa je zlo preprosta.. ko razumes svoje ravnanaje.. je KLIK.. ni druge moznosti..



user posted image user posted image user posted image se cist strinjam


(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 44
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 13:32:16   
ronja
Se podpišem pod nejcko - to sem hotla rečt s tem, da naj neha brskat po otroštvu in prelagat krivdo na starše. Ko si odrasel, si odgovoren sam zase. Vsi starši delajo napake in čisto brezeveze jim je to celo življenje očitat in se skrivat zatem... Pojdi naprej!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 45
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 14:03:26   
Misek
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Mišek, poznam precej ljudi, ki so se zaciklali v to brskanje po otroštvu... Se še kar iščejo in iščejo po 10, 20, 30 let... Se mi ne zdijo srečni... Se mi zdi boljše sprejet, da je pač tako, kot je bilo, probat najt še dobre strani in it dalje... Se zafrkavat s tem, zakaj je nekdo pred 20 leti naredil ali rekel to in to... in zakaj so moji starši taki itd... te nekak ne pripelje nikamor - vsaj ne poznam nikogar, ki bi ga.


Nismo se razumele ocitno. Moje mmenenje je, da se je z otrostvom in tem kar je bilo treba uklvarjati toliko casa dokler ga ne predelas. Zvecis, zvecis , prezvecis in izpljunes. Sele ko si prides na jasno kaj je tisto kar te je bolelo, kaj je tisto kar te zavira in vlece nazaj, lahko to resis in gres naprej. Menim, da vse kar je nepredelano predstavlja zavirajoci element. Treba je predelati tudi za to, da prides do zakljucka, da to ni taksna stvar, da je ne bi mogla spremeniti.
Isto se dogaja pri locitvah. Nekaksen standardni vzorec je, da dolocen cas zvecis in zvecis, podozivljas, se nerviras, te boli, potem ko ze dodobra prezvecis se zadeva umiri, vidis da ni tako strasno, celo da niti ni tako pomembno kaj se je vse dogajalo, usmerjas se pocasi na nove teme, nove vsebine in potem izpljunes, das piko in z zadevo koncas. Pospravis jo tam, kamor spada. V preteklost.
Ponavadi ljudje, ki ne morejo iti preko prve faze imajo drugacen problem in preteklost ni tisto kar je treba prezveciti in izpljuniti, temvec je mnogokrat samo zatocisce pred necim drugim. Zelo "prirocno" za prenasanje odgovornosti za lastna dejanja, neuspehe, padce.... Ne jaz, moje nesrecno otrostvo....
V bistvu se strinjamo, samo malo razlicno gledamo na sam proces. user posted image

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 46
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 15:14:21   
ronja
Ja, se strinjam, samo se mi je zdelo, da anonimna že ve, kaj jo je prizadelo, pa še kar žveči in žveči, namesto, da bi že enkrat zaboga izpljunila! In da se bo zaciklala tu not, ker si ne upa oz. ne zna naprej. Zato pravim, naj se premakne.

Se strinjam, da smo sami odgovorni za svoje življenje.

(odgovor članu Misek)
Neposredna povezava do sporočila: 47
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 18:31:02   
Sita
Tudi jaz sem bila takšna: občutljiva.

Pa mi ni preostalo drugega, kot da sem se začela postavljati zase.
V vrtcu so me tepli in nagajali, ker sem takoj začla jokati. V prvem razedu je bilo podobno, dokler me ni zagrabila "sveta jeza" in sem sošolko opraskala po obrazu do krvi. Takrat sem se prvič postavila zase. In potem so me pustili pri miru, čeprav sem bila zaradi tega hudo kaznovana.
In malce kasneje je postala ta moja sošolka moja prijateljica.
Potem sem šla zaradi selitve na drugo šolo in tam spoznala neko "divjo" sošolko, ki je bila moja najboljša prijateljica in me je učila, kako naj se postavim zase. Da ne govorim, da sva plezali čez visoke bodičaste ograje, in me je na sploh ogromno naučila. In tako naprej in naprej. Učitelji so me pa imeli za: "Tiha voda bregove dere." To so mi stalno govorili.
Zmeraj , odkar pomnim, sem se začenjala postavljati zase, pa če mi je bilo še tako mučno. In se še. Strah je začel izgubljati svojo moč s spoznanjem, da drugi niso nič boljši in nimajo nič manj napak. Torej s samozavestjo.

Vsak na tem svetu je zato, ker ima svoje poslanstvo in vsak je vreden življenja. Tega se zavedaj. Izražaj se: ne tako kot misliš, da drugi pričakujejo od tebe, ampak izražaj sebe. Ne boj se. Enim smo všeč, drugim ne. Važno, da si ti in si upaš izražati to, kar si. In ko se to zgodi, neogibno dobiš prijatelje, iskrene prijatelje, ki te jemljejo takšno, kot si.      

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 48
   RE: Kakšna sem?
8.12.2006 18:57:15   
Anonimen
Anonimna, popolnoma in 100% te razumem. Jaz sem bila na istem. Kaj naj ti rečem... v tem boš ujeta, dokler si boš to sama pustila. Ne išči opravičil s trani strašev, ker to sploh ni pomembno, tega se moraš zavedati. Ti sama moraš preko tega, naprej, sprejeti njiju taka, kot sta in najti svojo pot. Nisem vsega brala in ne vem, če si poročena, imaš otroke, če živiš v isti hiši s staršema. Jaz sem prišla k sebi, ko sem se pred odselila v stanovanje skupaj z mojim dragim, se popolnoma osamosvojila, začela delati, kar me veseli in predvsem prvič občutila mir, ni me bilo strah stopiti čez vhodna vrata ali iti v kuhinjo odpreti hladilnika. In veš kaj, odkar sem razčistila sama s sabo, se s staršem odlično razumem, z veseljem vsak dan pokličem domov, grem večkrat na obisk in onadva mi v zameno zelo veliko pomagata. Razumemo se bolje, kot smo se kadarkoli. Vem, da sta v teh letih tudi onadva spoznala, da prej ni vse klapalo, ampak jaz v to ne bom drezala, ker nimam nobene potrebe.

(odgovor članu Sita)
  Neposredna povezava do sporočila: 49
   RE: Kakšna sem?
9.12.2006 22:55:37   
Anonimen
Anonimna plavama  v isti juhi.user posted image Počutim se tako kot ti . Vedno ima težave s tem ker se počutim manj vredno od ostalih. Življenje pač prinese svoje.
Moje prelomno leto je bilo ko sem šla v peti razred, druga šola, sošolci,učitelji. Bilo mi  je grozno. Prej sem bila samozavestna, nikoli me ni bilo strah nastopov v šoli, recitiranja pesmi, petja, hodila sem k raznim krožkom nisem imela težav s komunikacijo. Potem pa je bilo kar klik  vsega konec.V tej šoli sem doživela toliko ponižanja, krivic in psihičnega nasilja s strani učiteljev sošolcev, razočaranja nad najboljšimi prijateljicami....pa sploh nevem zakaj so si vsi zbrali mene in še nekaj drugih da jih bodo psihično uničili. Glede na to da so moji starši za to vedeli  pa niso nič naredili, niti me niso potolažili je zame pomenilo da so dali njm prav in da sem res eno veliko niče. Zakopala sem se v  knjige in postala  sanjač živeč  v svojem svetu in tam mi je bilo najlepše. Postala sem tiha, mirna, nikoli nisem delala nobenih hudih problemov,nikoli se jima  nisem lagala, vedno sem vsedela kaj lahko in kaj nesmem, kje so meje, v šoli sem se trudila, sicer uspeh ni bil takšen kot prej pa vendar . Starši  pa so me vedno primerjlai z drugimi, ki so bili boljši od mene , kazali kako nezadovoljni so z mano pa še kaj bi se našlo .Glede na to da sem edinka bi marsikdo pričakoval da bodo starši bolj zaščitniški in pozorni, pa ja . Sem ranljiva in zato so me mogoče te stvati še toliko bolj prizadele. Zdaj me ima marsikdo ki me ne pozna ali pa se niti ne potrudi da bi me spoznal za čudno. Delujem jim potuhnjeno in zahrbtno ,ker sem večino časa tiho in samo poslušam, namesto da bi skupaj z njimi udrihala po nadrejenih in jim razlagala o mojem življenju . Mi enostavno ni  pa to še ne pomeni da sem zato hinavska??!!! Enkrat so me celo ustrahovali  da me premlatijo če bom  sčvekala kaj se one menijo. user posted image user posted image user posted image  Mislim ...ehh....user posted image
Zdaj imam svojo malo družinico upam da bom kot mama naredila te stvari kaj boljše. Partner ima na srečo  precej samozavesti in upam da si bo otrok vzel zgled po njem.
Sem napisala cel roman ,je pa pasalo  ven iz sebe spravit.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 50
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Pojdi na:





Ovulacija in plodni dnevi
Kaj je ovulacija? Kako izračunati kdaj ovulacija nastopi? Načini ugotavljanja ovulacije.
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Učenje skozi igro: Zakaj je igra najboljša...
Učenje skozi igro omogoča otrokom naraven razvoj, izboljšuje njihove kognitivne, socialne in čustvene veščine. Otroci se...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?