Za tiste, ki so v nosečnosti zgubile otroka,.. (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

Anonimen -> Za tiste, ki so v nosečnosti zgubile otroka,.. (2.12.2006 9:06:01)

Moja zgodba je taka, da sem v prvi nosečnosti izgubila otroka, ki sva se ga zelo veselila. Me je zlomilo, tako psihično kot fizično.
Nato sem skoraj leto po tem dogodku zanosila. Imam krasno punčko, ki se mi zdi da jo nimam dovolj rada oz. se bojim navezati nanjo, ker se lahko zgodba ponovi. Celo nosečnost sem si dopovedovala, da se ne smem navezati na otroka, če se spet kaj zalomi.
Vem, da je noro, namesto, da bi uživala z njo, se mi mota v mislih, kaj pa če,..
A se je mogoče še katera srečevala s takimi občutki? Kako jih pregnati?





paris -> RE: Za tiste, ki so v nosečnosti zgubile otroka,.. (2.12.2006 9:22:10)

Nič več se ne boj! Tvoja princeska je rojena, vse je v redu! Sprosti se, odženi grde misli stran, stisni malo štručko k sebi, jo poduhaj in uživaj...........neskončno uživaj v ljubezni, ki ti jo daje in ti njej![sm=smiley31.gif]



Vesna -> RE: Za tiste, ki so v nosečnosti zgubile otroka,.. (2.12.2006 9:24:57)

v prvi nosečnosti sem zgubila v drugem mesecu nosečnosti  otroka,zdaj imam fantka,starega 4 mesece,sem se pa na začetku nosečnosti tak opanično bala,da je bila groza,in skoraj celo nosečnost,kadar sem si ga že predstavljala v naročju,me je potem takoj obšel dvom,kaj pa če bo kaj narobe[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image].in še ko sem rodila nisem mogla dojet da je res,in šele po nekaj mesecih sem dokončno dojela,da je to moj zlti otroček,v mojih rokah,in če bom v strahu ne bom nič koristila sebi,še manj pa otroku.se pa še ne upam kam sama z avtom,razen par km do trgovine.
po mojem se želiš zaščitit pred bolečino,ma si škodiš sebi in tvoji punčki.počasi ,počasi,začni lušćit plašč te bolečine,ki je še ostala po prvi izgubi,in potem boš res srečna  in vesela mamica.
srečno



anajmad -> RE: Za tiste, ki so v nosečnosti zgubile otroka,.. (2.12.2006 15:48:23)

V moji  drugi nosečnosti sem izgubila otroka v 9.T.zelo me je potrlo,komaj sem se pobrala. Ko sem čez dobrih 6 let zanosila,sem bila nepopisno vesela. Rodila sem v 24. tednu sina,ki je čez dva dni umrl. Pa sploh fantka sem si neizmerno želela. Ko sem čez devet mesecev ponovno zanosila,sploh nisem mislila na slabo. Toda po pravici povedano,si sploh nisem upala veseliti. Zopet me je presenetil porod v 26 T. Bila sem šokirana,zmedena....ne znam opisati. Ko sem prvič videla svojo dojenčico v inkubatorju,me je zlomilo. Sedela sem zraven inkubatorja in jokala,jokala....Ne vem? Jst imam svoje hčere neizmerno rada. Mislim,da ne delam nobenih razlik. Sploh tamalo crkljamo po dolgem in po čez.
Vida[sm=angel.gif]imam zmeraj v mislih in zmeraj govorim o mojih treh otrocih,ki jih imam vse zelo,zelo rada.
Ne misli na to in se sprosti. Imaš lepo hčerko,ki potrebuje tvojo ljubezen in ti njeno.



til -> RE: Za tiste, ki so v nosečnosti zgubile otroka,.. (2.12.2006 17:54:17)

V prvi nosečnosti sem rodaila mrtvo punčko v 24t. Čez leto in pol sem zopet zanosila in sem se neizmerno bala tako da sem bila več v bolnici kot doma. V 30t so me hospitalizirali ker sem bila 3-4cm odprta in so mislili da bom rodila vendar je naš Tilen počakal do 33t in 6 dni pa je sedaj vse uredu in ga imam neizmerno rada in ga crkljamo in se sploh ne ubadam s tem da bi bilo karkoli narobe, ker konc koncev tudi če bi blo ( močno upam da ne!) in se mu nebi dovolj posvetila bi mi bilo do konca življenja zelo hudo in bi se spraševala zakaj se nisem več ukvarjala z njim, zakaj ga nisem večkrat objela in zakaj ga nisem večkrat poljubila in mu povedala da ga imam rada? Potem bi blo pa vse še huje! Tako pa vem da dam vse od sebe in vidim da je srečen in zdrav fantek in sem zato zelo zelo hvaležna! Vzemi si čas zase in se posveti svojemu otroku in ne misli na takšne reči, ker hčerkica ti je dana zato da jo imaš rada in ne boj se ji tega pokazati! Pa srečno!



mika -> RE: Za tiste, ki so v nosečnosti zgubile otroka,.. (2.12.2006 23:13:11)

mene je zgleda po porodu zagrabila rahla depresija. to je bila moja prva nosečnost in potekala brez težav rodila sem zdravo punčko. potem me je zgrabil nak strah, a bom sposobna nuditi svoji hčerki zdravo življenje, brez šokov in trpljenja. ustrašila sem se, kaj sem naredila otroku, da sem ga spravila na svet. jokala sem, kaj če mi pade iz rok (ALI Komu drugemu), kaj če neha dihat, kaj če se ji kaj zgodi, ker je deklica...pred sabo sem imela grozne slike[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]. vsakič ko sva se dojilii sem čutila  tesnobo in strah, da mogoče ne bom dobra mama. to je trajalo nekje dva meseca. potem pa sem videla, da se v tem času ni zgodilo nič hudega in da je vse vredu. sama sebe sem prepričala, da moram it korak za korakom, dan za dnem in mi je uspelo odgnati grde misli. odločila sem se, da ne smem ispustiti nobenega dneva, da si ne bi vzela čas za mojo punčko in se veliko ukvarjam z njo.
glej anonimna, dnevi tako hitro bežijo in otroci rastejo še hitreje. ne dovoli, da tvoja bolečina škoduje vajinemu odnosu. ko bo naenkrat odrasla, pa si boš očitala zakaj si se tako prepustila žalovanju,  da nisi spustila 'k sebi' svojega živega otroka, ki te ima neizmerno rad in verjamem da tudi ti[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image].

moja zgodba je drugačna od tvoje, ampak sem vseeno hotela deliti s teboj obučtke strahu, da ne bi izgubila svojega otroka. živi za danes in se ne utrujaj kaj bo v prihodnosti, pa boš videla, da bo vse v najlepšem redu.

en[sm=smiley31.gif]zate



Stran: [1]