|
Wilson -> RE: Zlato moje (8.12.2006 21:00:26)
|
O, draga moja ! Tudi jaz na žalost poznam tvojo bolečino. Ob branju tvoje zgodbe mi je postalo tako težko pri srcu in spomini, ko sem jaz pred 11. leti preživljala to kalvarijo so se zopet prebudili. Tudi moj je imel nesrečo, umrl je na njegov 26. rojstni dan, zraven njega pa še 17. letni fant. In tudi midva sva imela načrte. In prvo leto po smrti je bilo najtežje, vsak dan sem hodila na grob in si želela, da se ne bi nikdar rodila. Bilo je res grozno!
Pa vendar nisem obupala! Sedaj sem srečno porečena s krasnim moškim in ponosna mamica moji 2 leti stari hčerkici. In, ko sedaj pogledam nazaj, bi mi bilo zelo žal, če se ne bi nikdar rodila, saj sem našla veliko srečo v življenju. Čeprav sem bila takrat prepričana, da se ne bom nikdar več smejala.
Želim ti povedati to, da ko boš pripravljena si dovoli dati novo priložnost, ne zapri se vase. Saj tisti pregovor, da nikdar ni na svetu, samo ena oseba za enega, še kako drži. Pozabila pa ga ne boš nikdar, jaz še zmeraj hodim prižigat svečko. In srečna sem, da je bil ravno on moj [sm=love.gif],in upam, da sem ga tudi jaz osrečila.
Mlada si še in še vse je pred teboj. Življenje zna biti res kruto, pa vendar je edino kar imamo. Želim ti veliko sreče!! LP
|
|
|
|