|
san -> RE: noče reči (24.11.2006 9:08:08)
|
Moja starejša je pa do tretjega leta vedno lepo pozdravljala, lepo prosila, se znala zahvalit, potem pa kot bi odsekal, nič. Ji je bilo nerodno, pa rajši ni dobila stvari. Na začetku sem jo pustila in mislila da bo minilo, s tem da sem jaz vedno lepo pozdravljala in uporabljala čudežni besedi. Po kakšnem letu, ko še vedno ni bilo nič sledi o kakšnih čudežnih besedah iz njenih ust, sem jo začela opozarjat (a je bilo že prepozno), nato pa sva kasneje pri petih naredili opomnik in je za vsakič ko se je spomnila sama pozdravit ali se zahvalit ali prosit, dobila zvezdico. Za 5 zvezdic pa malo nagrado. No in potem se je vedno večkrat spomnila in kmalu je ni bilo treba več opominjat.
Sicer je tvoj premajhen za kaj takega, ampak hotela sem povedat to, da bi ga jaz vedno, ko bi pozabil na čudežne besede, opomnila. Ne sicer na način, če ne boš rekel prosim, pa ne dobiš, ampak, lepo bi bilo če bi prihodnjič rekel prosim, ali pa hvala (ali pa pozdravil) in pa kadar bi se tega spomnil sam bi ga zelo zelo pohvalila in povedala da sem vesela, ker je lepo prosil (se zahvalil, pozdravil). Tako jaz delam sedaj pri mojem skoraj triletniku (ker je začel čudežno pozabljat) in res deluje.
Lp, s
|
|
|
|