Kaj mi je ? (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

zorica -> Kaj mi je ? (22.11.2006 9:57:04)

Se v naprej oproščam, če ne spada sem, ampak ne vem kam naj zapišem to kaj me mori.
Nekatere mogoče veste, da se že lep čas trudim zanositi, pa nama ne uspe.Po preizkavah je prišlo ven, da sva oba plodna in da lahko tudi po naravni poti zanosim, le da ma mož malo vojaščkov.Obstaja pa možnost.
Ta mesec mi je zamujala, nakar je prišla in sedaj sem začela sama pri sebi opažati, da ni več tiste vneme, da moram imeti otroka.S partnerjem sem ful srečna in nama nič ne manjka.Sploh ne bi bila nesrečna, če ne bi imela otroka.Pa še zdaleč ne pomeni, da jih nimam rada.Obožujem otroke, največji dar bi bil da bi imala svoj zakladek, ampak ni več prioriteta.Tako sem se tudi zatrdno odločila, da ne grem na umetno, ki mi jo moj G predlaga, glede na to da imam multipli sklerozo in sem zdaj vredu.Zato bi rad, da bi ta čas izkoristila in zanosila.Jaz pa ves čas trdim da je vse v božjih rokah.Če bom zanosila bom, če pa ne pa tudi prav.Pa vem da nekaj časa nazaj nisem tako razmišljala.
Sedaj pa le gledam vse negativne stvari ki so, če imaš otroka.Pa ne rečem da niso zlati.Ne morem obrazložiti, ker se še sama več ne razumem.Kot da bi izgubila voljo do otrok.Kar sram me je.
Pa vem kako je možu hudo, ker ve, da je izpadel spermiogram tako kot je.Prav smili se mi, ko ga vidim, kako pije vse te čaje in tablete in kako razočaran je , kot spet pride M.Ljubim ga in samo on mi je pomemben.Otrok pa - itak enkrat odidejo in sprašujem se, če je vredno iti skozi vse to, da dobiš otroka potem pa pitaj boga, kakšna bo njegova pot, in koliko solz bom potočila ko odraste.
Vem to sem sedaj napisal zelo sebično, egoistično in ravno zato več ne vem, kaj mi je saj bi mi nekoč otrok pomenil VSE.Je to mogoče le prehodno obdobje ali razočaranje nad vsemi temi negativnimi testi ?




Naja31 -> RE: Kaj mi je ? (22.11.2006 10:12:58)

Živjo,

na hitrco bi jaz rekla, da je pri tebi to zgolj obrambni mehanizem. Za vsak slučaj, si začela podzavestno sama sebe prepričevati, da si otroka sploh niti ne želiš toliko. In potem tudi ne boš mogla biti razočarana, če vama ne bo uspelo zanositi.

Če se pa motim, in so tvoji občutrki resnični, pa si dolžna tvojemu možu en odkrit pogovor.

Srečno, Naja






nuala -> RE: Kaj mi je ? (22.11.2006 10:21:25)

Definitivno obrambni mehanizem, je pa lepo, da ti mož veliko pomeni in da si srečna tudi samo z njim. To mu tudi povej.
Morda boš zanosila po naravni poti, če ne boš, se še vedno lahko odločiš za umetno, ko se stvari in stanja malo umirijo.

Ne bom ti govorila, kako lepo je imeti otroke, saj sama veš in čutiš v sebi. Vendar nekatere stvari niso dane vsem, bog ve po kakšnem ključu izbira narava.



trojči -> RE: Kaj mi je ? (22.11.2006 11:01:51)

Ne zameri mi prosim, a nekaj me zanima. Kolikor vem je multipla skleroza v vsakem primeru neozdravljiva bolezen in lahko živiš samo še nekaj let, največ pa deset, take informacije imam jaz.

Kaj ti napovedujejo zdravniki? Če si zdaj vredu, to namreč nič ne pomeni, ko se začne, gre samo še navzdol. Če se pa motim, se pa že vnaprej opravičujem.

Vso srečo ti želim!



Laubica -> RE: Kaj mi je ? (22.11.2006 11:13:38)

Ne vem ampak tudi jaz razmišljam tako da če ti bo z boleznijo šlo na slabše bo otrok in mož bogi -OPROSTI če sem te prizadela ,samo tudi jaz nebi rinila z glavo skozi zid ampak pustila naj narava naredi če je usojeno je če ni pa mora tako bit ,in še enkrat OPROSTI če sem predrzna



daddy -> RE: Kaj mi je ? (22.11.2006 11:15:17)

   Trojči, ni čisto tako. Z Multiplo sklerozo lahko bolnik živi leta in leta, je pa res ogromno oblik te bolezni.
  Tisto, kar je napisala zorica glede otroka, se mi zdi pa bolj sprijaznjenje s situacijo, kakršna je. Mogoče je tudi obrambni mehanizem, a meni se zdi bolj sprijaznjenje.



zorica -> RE: Kaj mi je ? (22.11.2006 11:50:25)

 

Nobeni nisem nič zamerila in hvala vam za vaše odgovore.Pa sedaj prvo o moji bolezni.Je res neozdravljiva, ni pa res da ti preostane le nekaj let, ker to ni smrtna bolezen.Dočakam lahko tudi 90let.Najenostavneje bom opisal kot bolezen vzponov in padcev.Ko sem lani imela padec, sem izgubila vid na desno oko.Šla sem za tri dni v bolnico na infuzije in to je to.Nimam nikakršnega problema več.Vem, da se mi bo mogoče še ponovilo.Bom šla za par dni v bolnico in to je to.Če bi rodila, bi se mi stanje po vsej verjetnosti poslabšalo.Ampak ne za vedno, za nek čas.Lahko se zgodi da se zbudim in ne čutim nog, rok.Bom pa šla v bolnico in me tam z infuzijami spavijo v red.In tako so ti vzponi in padci, celo življenje.Jaz sem se s tem sprijaznila.Hvala bogu mi že zelo lep čas nič ni oz. sem imela le enkrat to izgubo vida.Lahko tudi da se mi začnejo stvari komaj pojavljati čez 20 let.Vse to govorim, kot so meni doktoriji.Moja nevrologinja je zelo vesela, ker vidi da sem res ok, zdrava kot riba- pa vendar mam to v sebi.
Obrambni mehanizem ?Verjetno.Mogoče bi rada zaščitila moža, mu ne pokazala razočaranja.Ker on je ful razočaran.Ful si želi otroka in boli ga, da je problem pri njem.Mogoče sem zato začela pred njim govoriti, pa saj nama je samima tudi ful fajn, kar nama tudi je .
In res sem se začela mogoče podzavestno prepričevati, da je že tako dobro.Čeprav me vedno pogled na [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image] zaboli.
Sedaj vse prepuščam v božje roke.Ker dokler sva plodna in obstaja možnost naravne zanositve,...
Na umetno pa ne grem, sva se z možem  tako odločila.




Nixxon -> RE: Kaj mi je ? (22.11.2006 12:16:34)

Kaj pa je v infuziji da te pozdravi. Oziroma česa ti manjka da se ti zgodi, da npr. začasno oslepiš na eno oko?



Anonimen -> RE: Kaj mi je ? (22.11.2006 12:23:03)

Zorica, mislim, da reagiraš tako, kot čutiš. Meni so tudi otroci zelo pomembni, ni pa mi to edina pomembna točka v življenju. Zaradi tega, kar čutiš, ti ni treba biti nerodno. Tako pač čutiš. In s tem ni nič narobe. Kot si rekla, kar bo prinesel čas, bog....

MS je res zahrbtna bolezen, nikoli ne veš, kdaj bo prišlo do naslednjega zagona bolezni in v kakšni obliki se bo pojavil ta zagon. Mojemu tastu se je tudi pojavila MS najprej kot začasna izguba vida, sedaj, več kot 30 let po temu, mora uporabljati bergle. Ampak se ne preda, čeprav ve, da boljše ne bo, vztraja in to zelo občudujem. Upanje je treba vedno ohranit, kajne?



zorica -> RE: Kaj mi je ? (22.11.2006 12:45:38)

 

Ja Ankica, tudi jaz vem da bom verjetno čez 20,30 let končala na berglici.Dokler ni voziček, se mi zdi še vzdržno.Probam ne študirati na to, ker kot sam praviš, se mu je pojavilo šele čez 30 let.In da bi se sedaj že s tem obremenjevala mi je brezveze.Čez 20,30 let bo že spet toliko novih zdravil ipd.
Kaj so mi dali v infuzijo da se mi je vid povrnil več ne vem, vem le da je bilo iz dneva v dan boljše, čez tri dni pa sem popolnoma vidla.
Najvažnejše se mi zdi, da sem dobila najboljšega moža na svetu,  kateri mi stoji ful ob strani, čeprav sem jaz hotela prekiniti zaroko, ko sem zvedela za to bolezen.
Zato pa mu sedaj moram stati tudi jaz ob stani, ko je njemu hudo, ko ve, da je na njegovi strani da ne zanosim.




Anonimen -> RE: Kaj mi je ? (22.11.2006 13:55:08)

Pozdravljena!Priporočam ti obisk bioterapevta. Jaz ravno kar hodim in je ena mlada punca z multiplo in je rekla, da ji terapija ful pomaga. Bila je že na vozičku in jemala po 15 tablet na dan -zdaj pa dosti manj. No punca zdaj normalno hodi brez kakršne koli pomoči. To terapijo ti priporočam, ker imam sama nevrološke težave in je meni tudi zelo pomagalo. Priporočam ti Tomislava Brumca v Podčetrtku (03/8191380) ali pa Zdenka Domančiča v Kranjski gori. Terapija traja 4 dni , laho greš dopoldan ali popoldan.   V Podčetrtku stane 7.000 sit za 4 dni. Priporočam, da gre tudi tvoj mož. Aja, pa še to za terapijo se je treba naročit.


Res toplo priporočam.



baguSka -> RE: Kaj mi je ? (22.11.2006 14:03:05)

Obrambni mehanizem ?Verjetno.Mogoče bi rada zaščitila moža, mu ne pokazala razočaranja.Ker on je ful razočaran.Ful si želi otroka in boli ga, da je problem pri njem.Mogoče sem zato začela pred njim govoriti, pa saj nama je samima tudi ful fajn, kar nama tudi je .


Zakaj ne priznas, da u bistvu scitis tudi sebe?? Sej ne bo sam imel ali neimel otroka. (Ne)Imela ga bosta skupaj, torej postavljas obrambni zid tudi zase. Torej za vaju. Ampak v prvi vrsti zase. Saj moz ima svojo glavo in svoje razmisljanje. On se bo ze zascitil po svoje. Brezskrbi. Mogoce mu s tem, da mu das vedet, da si se ti nekako pocasi sprijaznila, samo se njemu uteho, da si bo lazje postavil ta zid...



zorica -> RE: Kaj mi je ? (22.11.2006 14:06:30)

 

kim22 res hvala.Bila sem že pri bioenergetiku.Koliko pomaga ne vem.Trenutno nimam nikakršnih težav, tako da - mogoče je res se zaustavilo.




piščanc -> RE: Kaj mi je ? (22.11.2006 14:09:54)

tvoje razmišljanje sploh ni čudno, saj ne moreš vedeti, kaj ti otrok lahko prinese. šele ko enkrat imaš otroka, veš da je brez njega življenje lahko prazno. z otrokom ni več dolgčasa ob najbolj preprostih stvareh, vrneš se v mladost in uživaš v majhnih stvareh. če si pa brez otrok, pa lahko uživaš v večjih stvareh, potovanjih, natančnosti... vse ima svoj plus in svoj minus

lepo, da ne izgubljaš glave zaradi moža in mu stojiš ob strani, ampak če je on tako razočaran, bi mogoče kasneje lahko vseeno šla na umetno




Anonimen -> RE: Kaj mi je ? (22.11.2006 14:17:12)

Bioenergetik in bioterapevt je velika razlika. Jaz ne verjemem bioenergetikom, ki pravijo, da imajo veče energije. Bioterapevt pa prenaša energijo preko tvojega telesa . Vsak človek se lahko tega nauči. To se dela po Domančičevi metodi, ki jo je on izumil. Če boš probala, ti res ne bo žal. Če še te kaj zanima mi  lahko na mail pošlješ.



ronja -> RE: Kaj mi je ? (23.11.2006 14:16:00)

zorica, meni se zdi pa to zelo v redu način gledanja, kakršnega si sedaj sprejela! če bo bo, če pa ne, pa ne, vseeno se imata lahko fino skup. Vem, da sem si sama vedno želela otroka, na umetno oploditev pa vseeno nikoli nisem mislila it v primeru, da po naravni poti ne bi šlo... Mogoče bi si v konkretni situaciji premislila, ampak te razumem. Saj niso samo otroci na svetu in ni samo zanje vredno živeti! To ni sebično! POtem bi bili vsi duhovniki vseh ver, ki ne dovoljujejo otrok, najbolj sebična bitja na svetu...

Po moje bi tvojemu možu tvoj pogled na svet lahko celo koristil, da se ne bi toliko sekiral, da bi vedel, da bi rada bila z njim, pa otroci ja ali ne. Povej mu to, povej mu, da si ne želiš več tako noro več otrok, da ti je glavno, da si z njim. Meni se zdi lepo, da ga imaš tako rada in se mi ne zdi nič sebično - kje pa piše, da moramo met vsi otroke??? Če pridejo, so dobrodošli, če pa ne, so pa še druge stvari v življenju, kamor je vredno usmerit energijo, ljubezen do partnerja je sigurno ena do njih! Meni se to res ne zdi nič sebičnega! Le povej mu, kaj čutiš, po moje mu bo lažje...

Meni se zdi prav trapasto, da me zdaj, odkar mami ve, da sem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image] vsak dan pokliče - prej se pa nisva slišali tudi po en ali dva mesca ali še več, pa je bilo vse ok. Se mi zdi res skrajno neumno! Danes mi je razlagala, da naj zdaj sanjarim o tem kako bo itd itd... Sem ji povedala, da so otroci sicer najin najpomembnejši projekt, ampak ne pa edini! Še vedno mislim imet svoje življenje,s evewda se bo moroalo vse prilagajat dojenčku, ko bo, ampak ne mislim pa celega svet zgradit samo okoli tega! in če se ji zdi samo to pomembno, bi imela rajši če me ne bi klicala... (tega zadnjega ji sicer nisem rekla, čeprav sem mela na koncu jezika...) Tak da, brez skrbi, celo  [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image], ki smo načrtovano postale [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image] in si s partnerjem vred želimo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], se lahko podobno počutimo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. otrok ni vse v življenju! je pa veliko, ko ga enkrat maš, dokler ga nimaš, pa pač ni toliko.



Gina -> RE: Kaj mi je ? (23.11.2006 19:09:13)

Meni se zdi sicer fajn, če se človek pomiri in pri sebi sprejme "najslabši" možni scenarij in je z njim pomirjen. Mislim tako mi deluje tole, kar pripoveduješ. Jaz tako počnem pri situacijah, ki se mi zdijo grozne in si jih tako s takim razmišljanjem razumsko naredim manj grozne.

Je pa tako, da bi jaz najbrž daleč najbolj razmislila, kaj naj storim zaradi MS. Pri tebi so seveda vzponi in padci, zaradi tega, ker v začetni fazi se mielinska ovojnica na živčevju še skoraj v celoti obnavlja. Upam da boš imela čim manj poslabšanj. Moja tašča in moj oče jo imata, ms namreč. Moja tašča ima drugačno obliko kot moj oče. Ona ves čas dokaj normalno funkcionira in normalno hodi. Je pa zmatrana ves čas, kot vsi bolniki z MS, v kronični obliki, pa strašno jo boli živčevje. Moj oče ima obliko, ki se ves čas samo slabša, nič ne boli, pač pa mrtvijo roke in noge,(tudi trup) jih ne čuti skoraj več.
Zdravili so te mogoče z velikimi dozami vitaminov. No, dostikrat tako počno in fejst pomaga. Kakih ekstra zdravil za MS sploh ni, oz. poskušajo vse sorte, vendar za avtoimune bolezni te vrste zaenkrat še ni ničesar. Hotela sem reči, da ne vem, ali MS vpliva na nosečnost ok ali zanič. Obstaja možnost najbrž, da bi se ti poslabšalo, vendar če praviš, da ti nevrolog "dovoli", potem bi jaz vseeno probala izkoristit čas, ko MS spi, ko ne napreduje, imeti otroka. Ker ko bo napredovalo, boš najbrž veliko težje skrbela za otroka, kot zdaj, dokler je še vse ok s tabo. Vem, kruto se sliši, ampak res bi jaz tako naredila. Se pravi, jaz bi šla na umetno na tvojem mestu. ne bi čakala, da bo slabše z mano. Prekratko je življenje, da bi reskirala, da čez par let sploh možnosti ne bom imela zanosit, ker bi hipotetično lahko MS napredovala. Ali bo temu tako ali ne, pa ne veš. Moji tašči je šlo grozno počasi naprej, dobila jo je pri istih letih kot moj oče, pa starejša je od njega 10 let, pa se kar se MS tiče mnooooooogo bolje drži kot moj oče. Vendar od 6. leta mojega moža naprej , zanj ni bila sposobna ves čas skrbeti, ker je bila toliko po bolnicah. On je bil pri njenih prijateljicah, sosedih, sam cele dneve po par mesecev na leto skupaj (ker je bila pač samohranilka). Ne, jaz ne bi reskirala in čakala. Ampak ti moraš narediti po svoje. To je samo moje mnenje.



VERONICA -> RE: Kaj mi je ? (24.11.2006 10:36:18)

Mislim da je super da tako razmišljaš. Pa prosi moža naj on malo razmišlja o "spontanih" odnosih ko so plodni dnevi.
Manj kot se obremenjuješ bolj si opuščena večja je verjetnost da se zgodi. Nič se ne čuti kriva. Lepo je imeti otroke, ampak tudi ne imet je lepo (to ti iskreno povem kot mamica dveh majhnih, ha ha). Poznam kar dosti parov v vam podobni situaciji pri katerih je na koncu privekal otroček. Po naravni poti in po neuspešnih zdravljenjih! Umetna oploditev bi lahko res škodila tvojemu zdravlju.



Sita -> RE: Kaj mi je ? (24.11.2006 15:08:46)

Naj ti povem, Zorica, da prav razmišljaš. Čisto nič sebično. Jaz razmišljam povsem enako kot ti. Vse, kar je božja volja, je prav. Ne moremo nekaj izsiliti, če to ni naša usoda.
Sedaj, s takšnim razmišljanjem, si postala neobremenjena. In ko je človek neobremenjen, se mu ponavadi uresničijo želje, ki jih je prej imel. Nič kolikokrat se je zgodilo, da je par, ki nikakor ni mogel imeti otrok in je zato navsezadnje posvojil otroka, nato spočel še svojega otroka. Zato, ker s tem ni bil več obremenjen.
Jaz osebno oziroma midva oba z možem enako kot ti gledava na življenje in najine želje. Če nama je namenjeno, se bo že zgodilo, če ne, je pa bolje, da se ne zgodi. Vsak lahko najde smisel svojega življenja v veliki družini ali majhni, v družini brez otrok ali pa tudi, če je samski. Prepričana sem, da je vsako življenje lahko polno, da nas vsako lahko uresničuje oziroma izpopolnjuje in ima vsako svoje prednosti in slabosti. Važno je, da živimo iz sebe, da znamo poiskati svojo notranjo srečo. Zunanja sreča ni nikdar trajna, pa če se nam vse želje uresničijo. Trajna je le notranja sreča. Poznam nemalo bolnih ljudi, ki so stokrat srečnejši od zdravih. In poznam revne, ki so srečnejši od bogatih. Pa tudi samske, ki sicer hrepenijo po neki stalni zvezi, pa vendar nekako uživajo in so nemalokrat srečnejši od mnogih poročenih ljudi. Enako je z otroci.
Sama izredno uživam v materinstvu, vem pa, da je lahko tudi življenje para, ki nima otrok lepo in te lahko tudi tako življenje povsem izpopolnjuje. Problem je le, če preveč hočeš ustreči okolici in od njih prevzameš prepričanje, da je edino družina z otroki vrednota. Zame pa je edina vrednota tisto, kar človeka osrečuje in mu daje voljo do življenja.



Skorpija -> RE: Kaj mi je ? (24.11.2006 16:30:55)

Bom še jaz pridala svoj piskerček k tejle temi, ker sem - mislim da za razliko od vseh drugih - na istem kot ti. Tukaj bom seveda odštela multiplo, še posebno zato, ker ti očitno ne greni življenja in se zelo dobro držiš.

Torej, tudi midva ne moreva imeti otrok in tudi pri naju je problem pri njem, razlika je le v tem, da nama po naravni poti ne bi nikoli uspelo. Mislim, da je to kar čutiš za nas, ki smo v taki situaciji, popolnoma normalno. In popolnoma normalno je tudi, da najbrž čez nekaj časa ne boš več čutila tako, da bodo prišli vzponi in padci, dvomi in 100% prepričanost v nekaj, kar bo že drug dan popolnoma nesprejemljivo. Neplodnost je za par ena najtežjih preizkušenj, kar ti tudi povejo na predavanju o umetni oploditvi. Sprejeti jo in živeti z njo ni enostavno. Tukaj ne gre za proces, ko rečeš - okej, dejstva so mi jasna, prinašajo mi to in to, ni panike, zdaj to vemo in ravnali bomo tako in tako. Daleč od tega! Neplodnost te vrže ob tla, zavestno ali pa podzavestno in od "podna" do vrha gore je zelo dolga pot. Največ kar lahko narediš je to, da se ne obtožuješ! Za nič kar čutiš! Če se ti joka, se jokaš, če se ti je[sm=smiley35.gif], se ti je[sm=smiley35.gif]. In tudi če še danes trdiš, da na umetno ne boš šla, boš lahko čez pol leta čutila že drugače.

Pri naju je bilo tako, da sva se takoj odločila za umetno, nisva se pa vpisala na listo posvojitev, ker je bila zame želja doživeti nosečnost največja na svetu. Prvič ni uspelo - jok, obup in prvič sva si v pogovoru priznala, da je možnost, da ne bova imela svojih otrok velika - ni hujšega, kot gledati človeka, ki ti je najbližji v taki žalosti, ti pa ga ne moreš potolažiti, ker čutiš popolnoma isto. No in sva se pobrala, ker to je pač ta krasni instinkt, ki ga imamo v sebi vsa živa bitja. Drugi poskus... Ni uspelo - pol ure joka, potem pa ven, na pir in - ah, saj bo. In tukaj nekje sva se odločila za vpis na listo posvojitev... Kar hočem s tem povedati je, da se v dojemanju tega spreminjava, vzpenjava in padava in tudi učiva vsak zase in skupaj biti še močnejša.

Bla, bla, bla - Skorpi, dej že nehi.... Kar je važno - to kar čutiš je normalno in tudi vse, kar boš v zvezi s tem čutila bo normalno!!!!!!!!! Okej?

Pa veliko sreče!



Gina -> RE: Kaj mi je ? (24.11.2006 19:08:22)

To si pa tolk lepo napisala, skorpija.[sm=rozica.gif][sm=rozica.gif][sm=rozica.gif]



ronja -> RE: Kaj mi je ? (24.11.2006 21:42:38)

 Bravo, skorpi! Midva sva se o tem pogovarjala, še predno sva sploh želela met otroka - mislim, oba sva vedela, da si želiva nekoč imet otroke, ampak ne še takoj. In sva se pogovarjala in strinjala, da bi se takoj vpisala na listo za posvojitve, če kateri od naju ne bi bil ploden.
Važno je, da maš otročka rad, čigav je dedni material pa res ni tako pomembno! Zdaj nama te rezervne možnosti sicer sploh ni bilo treba uporabit, ampak vedno je fajn met plan b.
Držim pesti, da dobita svojega [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]! Saj zdaj naj bi to malo razrahljali, da bo lažje prit do otroka. meni se zdi vedno tako škoda, da je tu, v razvitem svetu toliko staršev, ki bi dali vse za [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], tam, v nerazvitem pa toliko [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], ki bi dali vse za starše... Zakaj tega ne bi združili???



daddy -> RE: Kaj mi je ? (24.11.2006 21:52:11)

   Scorpa, v solze si me s temle spravla ( jp ... me ni sram priznat ). Resno.



zorica -> RE: Kaj mi je ? (26.11.2006 22:16:14)



Punce hvala vam vsem za vaše odgovore.Nisem uspela prej do računalnika kot šele danes.In res vam še enkrat hvala za vaše besede.
Z možem sva imela en fajn pogovor.In še enkrat sem se prepričala kako trdna je najina veza.Bila bi zelo vesela, če bi nama bil namenjen otrok, če pa ne pa se nama ne bo porušil svet.
Kakor koli že , fajn je da ste tudi ve ob meni, me tolažite, podpirate in včasih postavite na trdna tla.Mogoče res razmišljava danes tako, da ne bi šla na umetno, čez pol leta pa,...


PS :Naj vam nekaj zaupam.Še vedno trdno verjamem, da bom kmalu mamica[sm=smiley2.gif]





Stran: [1]