tinkatonka
|
Naš problem je tak....
Imam 8,5 mesečnega sina, ki je izredno živahen, nagajiv fantek, ki se ogromno smeje, igra,....Ampak to vse samo na domačem teritoriju. Ko prideva kam drugam, kjer so drugi otroci se me drži "za kiklo" in če grem stran se zjoka. Zjoka se tudi, če sem zraven pa, da kak otrok preveč sili okoli njega.  Danes sem bila na enem RD-ju, kjer so bili otroci. 1 uro je bil kot pribit name, potem ko sva se malo igrala tam pri drugih otrocih, pa sem stopila 1m stran (dobesedno, če ni bilo še manj) in se vsedla, ko se je on ravno zaigral na tleh. V tistem trenutku, ko je ugotovil, da me nima na dosegu njegove majhne ročice, se je zjokal, kot da mu je stopil kdo na živec.  Njegovo obnašanje me sploh preseneča, ker sva veliko v družbi drugih podobno starih, pa tudi starejših otrok. 1× tedensko hodiva na plavanje, kjer so tudi drugi otročki, dobivam se z mamicami iz foruma, prijateljice imajo otroke, v hiši nas živi poleg njega še 5, tko da je vedno obkrožen z veliko ljudmi.
Tolažim se s tem, da je ta faza "mamin sinko" samo začasna, ampak obenem me je pa groza, če je to v njegovem karakterju. Kakšne izkušnje imate ve s tem?? Ali ta faza mine, ali je možno da bo skoz bolj tak "mamin sinko", kar definitivno ne bi rada, saj bi rada da bi pridobival na samostojnosti, ne pa da se me bo vedno "držal za kiklo".
Hvala za kakršnokoli mnenje.
Tina
_____________________________
Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)
|
Natisni
temu se reče mama sindrom, naša ga tud ima... vsake tolk časa jo prime 
je bila pri tej starosti takšna. Zdaj pri 4. letih jo pa komaj ob sebi zadržim
pa nisem vedla zakaj. Ko so gostje odšli (obe teta in sestrična sta ful drezale v njo 
, pa še mali dve sta razgrajali) pa je bila takoj dobre volje, v banici se je smejala kot še nikoli. Ima rada družbo, opazuje ljudi, samo jo morajo na miru pustit pa je vse o.k.
in tam je lepo napisano kako se najprej dojemajo kot eno z mamo, potem pa nenadoma ugotovijo, da je mama druga oseba in da lahko (kakšna groza) odide stran... V glavnem, ko osvoji svoj svet in okolico z mamo, potem je šele pripravjen raziskovati okolico tudi sam - le da mora biti na začetku mama vedno blizu, šele mnogo kasneje postane zares samostojen. To pa čisto nič ne vpliva na to, kakšen bo ko odraste. 
. 
