|
curkica -> RE: Tipa je stisnilo !!! (14.11.2006 12:26:18)
|
Imaš prav, le daj mu časa, da premisli o situaciji. Dandanes je res že ful umetnost, da zastopiš ta bitja. Potem pa pravijo, da smo ženske zakomplicirane. Pa sploh ni tako. Me vsaj vemo, kaj hočemo v življenju, in se tudi potrudimo, da to tudi dobimo, ampak oni ... Danes bi rad to, jutri pa mu že ni več to všeč, ampak bi nekaj drugega.
Jaz sem tudi doživela podobno situacijo. Moj je sicer že od vsega začetka bil bolj zadržan, kar se tiče otroka, ker ima že enega z bivšo. In ker je z njo doživel težko preizkušnjo (ga je začela srat okoli kmalu po porodu...), vedno razmišlja samo o tem. Bolj ko mu govorim, da jaz nisem taka, in tudi res nisem, drugače ne bi bila z njim že 6 let in niti pomislim ne na to, da bi ga prevarala, bolj on tolmači svojo. Res v življenju nikoli ne veš, kaj pride, ampak če bi tako študirali, potem najbrž nihče na svetu ne bi imel več otrok in noben se ne bi več ženil v življenju. Živeti je treba za zdaj in si narediti življenje vsaj nekako znosno, saj je prekratko, da bi razmišljali o daljni prihodnosti. Živimo za zdaj in zdaj ... CARPE DIEM!!!
Jaz že tri leta ne jem več kontracep. tbl., in nikoli se ni vprašal med seksom, kaj če zanosim, pa nikoli nisva pazila. Ko pa sem ugotovila, da najverjetneje ne more bit normalno, da nimam menstr. in me je gin. poslal naprej na zdravljenje neplodnosti, se je pa odprlo Veliko vprašanje. Začel je težit, da pritiskam nanj, da nočem drugega kot otroka, da on še ni pripravljen, da še rabi čas... bla bla bla... Dala sem mu malo časa, da je premislil o vsem skupaj, kajti jaz sem stara 30 let in biološka ura mi že trka na vrata, on pa tudi ni več tako mlad, 35 let. Če kaj misli, naj se zjasni, al pa gotovo ... No in res je po parih dneh prišel do zaključka, da imam prav.
Zdaj sva v Mariboru prišla tako daleč, da je on moral dat spermo, in dr. je ugotovil, da najbrž po naravni poti ne bo šlo, ker imam PCO in so verjetno jajčeca toliko slabše kvalitete, da ko se sprosti-jo v jajcevod, propadejo in bomo za začetek probali z umetno opoditvijo-inseminacijo. Jaz moram obavit še HSG, po novem letu pa naj bi se že naročila za IUI. Da ne govorimo kakšen šok je bil kar naenkrat to zanj. Ful čudno se je držal, če se mi ne zdi, da je še prezgodaj, al jest to resno mislim, se nisem nikoli vprašala, kako bova zmogla, ker nimam redne službe, kaj pa če potem ostanem brez,... itd. itd. itd. Pa spet od začetka, se usedeva, se pomeniva, ... OK, se strinja z mano, sva dost stara, kmalu bova prestara, mu povem, da četudi bi šla že januarja na IUI, ni nujno, da se takoj v prvo prime, če pa se, pa je še vedno 9 mesecev, da se navadi, ... U glavnem, zaenkrat se je nekako sprijaznil s situacijo, če ne že zato, ker vem, da me ima rad, in bi mu bilo težko brez mene. Vem pa, da mu v glavi ni še čisto nič jasno in še vedno premleva in študira, kako bo, ko bo, če bo ....
Tako da tudi tvoj anabanana se bo sigurno zdaj malo ozrl sam vase in bo o situaciji premislil, potem bosta pa vidla kako naprej. Saj bo,...
LP!
|
|
|
|