ronja
|
Jaz glede tega nimam skrbi: imela sem groooozno srečo, da so mi starši kupili stanovanjce, malo in luškano (slabih 40m2), kjer zdaj skupaj živiva. Tudi avto je moj, ker sem pač imela precej pred njim izpit (čeprav sva enako stara:) in sem dobila stari avto, ko je mami kupila novega. Ampak s tem avtom noben od naju ne bi ravno ne vem kaj zaslužil, mogoče 30 jurjev v najboljšem primeru Položnice plačuje on, hrano pa jaz, tako da dava vsak približno pol. Kar je ostalih stvari pa kdor ima pač pri sebi bančno kartico ali kdor je bolj vztrajen ko jo ponuja trgovki:) Opremila sva ga skup - s pohištvom iz najinih sob, kjer sva živela pri starših, nekaj pa sva tudi dobila not (kuhinjske omarice, kuhinjska miza je kar en star katedr), ene police je bratec naredil, pult pa oče. njegovi niso tako talentirani za take mizarske zadeve, hihi:) je pa njegov fotr zelo pomagal pri obnovi stanovanja in njegova dva sta nama kupila pralni stroj in hladlnik. Ostale aparate pa sva skupaj. Če bi se razšla, bi se zmenila, da ostane pri meni, dokler ne najde nekaj lepega, kjer bi si želel živet (mogoče bi najel, mogoče bi mu njegovi pomagali kupit, ne vem, tako daleč še nisva razmišljala:), potem pa bi se on odselil, jaz bi ostala tu. Je rekel, da bi mi pustil svoje pohištvo, pa sem mu povedala, da bi ga rabil in ga ne bi hotela obdržat, ker bi ga on rabil. Ko pa se bo najina družinica povečala za vsaj dva več kot za tegale člana, ki ga zdaj pričakujeva in bova rabila večje stanovanje, pa ga bova kupila skupaj in verjetno tudi pisala skupaj, mogoče pa tudi na enega, odvisno kar se bo pač bolj splačalo... Oba sva dovolj zrela, da bi se znala zmenit, če bi se razšla, mojadva sta se tudi, tako da verjamem v prijazne razhode Če pa bi se meni kaj zgodilo, pa vem, da bi moji njemu pustili ostat v tem stanovanju, če bi si le on to želel - če bi mu bilo preveč hudo, bi ga pa verjetno prodali in si nekak razdelili denar.
|