|
tonja -> RE: Avgustovke (17.4.2007 22:31:13)
|
Pozdravljene,
spet jaz, bilo je tako
ponoči me je zbudila s tresenjem po pojstli, kar skakala je v ležečem položaju. Na hitro sem prižgal luč in potipal trebuh, bil je trd ko kamen (pomislil sem na notranje krvavitve), pa tudi hropela je in se tresla. Ornil sem jo še bolj na bok in šel poklicat reševalce, zbudil taščo, da je šla za ta čas k njej. Ko sem uredil po telefonu sem še jaz letel k njej in jo skušal zbuditi z mokro mrlo brisačo, pa ni uspelo, poskušal sem s ploskanjem, nič, s tresenjem je odprla oči me pogledala tako čudno, vmes pa je še vedno hropla. Potem sem jo spet uspel zbudit spet je samo pogledala. Ko je bila budna sem jo tudi spraševal, kdaj mora v službo, kje dela, kako ji je ime, kdo sem jaz... za vse je samo skomignila z rameni. GROZA. Vmes so me klicali reševalci da so se pet zgubili, zmenil sem se da pridem po njih (temu drekavemu ministru bi pa najraje sporočil naj jim kupi GPS, reveži bi lahko bili vsaj 10 minut prej pri nas, pa nismo doma v tako zakotnem kraju). No ko sta uspela pridet, jo je zdravnica vprašala v katerem mesecu je, ona pa "sem noseča, kdaj pa imam rok" - katastrofa, kar videl sem kako se mi podira svet. Izmerila ji je sladkor, naredila ekg, izmerila pritisk.... nastavila iglo v žilo, dala infuzijo in smo jo naložili v reševalni avto in v bolnišnico. Med potjo je bruhala. V bolnišnici ji je morala zdravnica poved kateri dan je.... Vglavnem ko sem jaz prišel se je že začela dobivati spomin nazaj, ampak zelo počasi, vedela je kdo sem, da je noseča,.... vzeli so ji kri in vodo, naredili ultrazvok, vse je bilo OK - hvala bogu. Ko so jo pripeljeli v šok sobo so ji na vsakih 10 minut merili tlak, nonstop je bila ena sestra pri njej. Pa tudi jaz sem bil vedno tam. Obiskal jo je tudi nevrolog, ki je odredil slikanje glave.
Ko je dobila zajtrk, ga je pojedla normalno, pa tudi vsega se je začela zavedati (nič pa ne ve o napadu, razen to kar smo ji povedali). Vmes sem tudi šel domov, ker ji nisem imel kaj tam pomagat, razen to da jo pustim, da počiva. Popoldne pa sem šel ponovno na obisk, pa je kar zgledala vredu, pa normalno se je spominjala. Trenutno je stanje normalno.
Edina indikacija včeraj je bila, da je Lovro nonstop nabijal, brcal, norel, nič drugega. Prejle pa mi je povedal, da počne isto kot je to počel včeraj, močno upam, da to ni znak za ponovni napad. Močno si želim, da ne bi bil.
Z indikacijo vas nočem strašit, vendar je bilo samo to, ne veva pa če je to res indikator, upam, da je samo živahnost Lovrota.
LP
B
|
|
|
|