|
Anonimen -> NUJNO potrebujem vaš nasvet (3.11.2006 19:45:33)
|
Joj, joj, joj, prosim, pomagajte mi z nasveti.
Poročena sem dobro leto, s partnerjem sva skupaj 5 let, imava 2 leti starega otroka.
Od začetka je bila to vroča zveza, polna strasti, ljubezni, vendar se je to ohladilo, med nama ni ničesar več.
Dogajale so se razne stvari, njegova dopisovanja z bivšimi, vroči smsi ... s tem mi je zbijal samozavest, postala sem ljubosumna ...
Od poroda dalje pa kot par skoraj ne funkcionirava, sva prijatelja, se pogovarjava veliko, a med nama ni več nobene privlačnosti. Zadnje čase pa so prisotni le še prepiri, vzrojiva zaradi popolnih banalnosti, se glasno prepirava ... Tudi seksava več ne. Že vsaj 2 meseca nisva, če pa že, je pa to na hitro, samo potešitev telesnih potreb. Mene pa to tako boli. Vem, da nim druge, ker je večinoma doma in vem, da nima časa za kaj takega.
Ne vem več, kaj naj storim. Živiva pri njegovih, imava svoje stanovanje, ki sva ga popolnoma renovirala, tudi zunanjost hiše, jaz sem vzela kredit. Zdaj pa tole. Duši me, ker nisem srečna. Vem, da to ni partnerstvo, ki bi mi dajalo varnost, občutek ljubljenosti, zaželenosti.
ravno prej je spet ponorel, ker je malčka dajal spat, ker sem ga opozorila, da mu mora umit zobe. In je ful ponorel in zakričal. Tako ne morem več. Ni prav do malega, do mora prenašati to nastrojenost med nama.
In ta zadnji izbruh me je tako razjezil, da razmišljam, da bi popokala stvari in se vsaj za en teden preselila k našim. Da si dava čas in da ugotoviva, ali je sploh smiselno nadaljevati ali ne.
Toda skrbita me dve stvari: prva je ta, da naše zelo nerada vmešavam, ker so čudoivti in vem, da se bodo zelo sekirali, če zvejo, da med nama ni vse ok, čeprav mi ne bodo odrekli pomoči. Druga stvari je pa ta, da če grem začasno k našim, se bom morala v službo vozit zelo daleč, na eno stran 100 km.
Kaj naj storim? Vem pa, da noben pogovor ne bo trenutno pomagal, ker jih je bilo že nešteto in nič ne zaleže več. Ne znava več najti poti.
Kaj bi strili na mojem mestu? Prej sem v razburjenosti poklicala mamo in ji rekla, da ji moram povedati nekaj pomembnega, a sem rekla, da jo poklicem kasneje, ko bo več miru. Zdaj pa sem v dvomih, nja ji povem ali ne, naj jo prosim za pomoč?
|
|
|
|