Badeja
|
Dolgo sem premišljevala in si želela izliti bolečino na papir, pa nisem imela poguma. Danes sem to brala in nekaj mi je dalo moč.
Sara2, če ne bi bilo mene doma, ne bi mogel oditi z motorjem. Jaz se počutim isto, tudi v meni so te misli. Pa vsako soboto sem nekje, razen te preklete sobote, ko smo bili doma!
Ko se je to zgodilo je bila pri meni, skupaj sva ga čakali kot že nekajkrat prej. Otročička sta se igrala, midve pa pogovarjali... Ona je samo klicala, klicala, klicala in se spraševala zakaj se ne javi, ponavadi je poklical nazaj v roku pol ure. Zdaj pa nič. Rekla mi je vidiš, potem pa začnem še razmišljat, da se je nekaj zgodilo. Jaz pa ji odvrnem, ne razmišljaj tako, mogoče se vozi pa ne sliši ali pa ni pogledal na telefon. Čakala ga je skoraj do sedmih, nato pa odšla domov. Čez tričetrt ure klic- in takrat se mi je zrušil ves sistem. Jokala sem, mali bruhal, moj stal pri miru in ni mogel reči niti besede. Kliče svoje, naj pridejo- sto let traja. Mali neha bruhat, se joče pri njegovi mami, ne želi ji zaspat. Zberem se, ga uspavam, zaspi mi v minuti...
Težki so dnevi, zelo težki, jaz pa nosim v sebi bolečino- da bi se lahko vsaj zjokala. Danes sem prvič izlila nekaj svojih čustev, lažje mi je.
Cele dneve samo razmišljam, sem z njo v mislih. Boli me, ker vem kako trpi, boli me ker vem kako ji je hudo. Boli me, ker so bili popolna družina. Boli me ker se gre za mojo družino. Družino, ki mi pomeni VSE na svetu. Zakaj se to zgodi ravno takrat ko začne nkdo uživat srečo, zakaj je usoda takšna, da nekomu ne dovoli, da bi bil srečen? ZAKAJ???
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
,...nisi ti čisto nič kriva. Taka je usoda, če ga ne bi doletelo na tisti cesti bi ga pa drugje 
!!!!! 
