Anonimen -> RE: Androgel (28.10.2006 6:02:56)
|
Groza, groza, groza, in to je G predpisal? Poznam vajino zgodbo iz drugega posta, zato naslednje besede nikakor ne letijo na vaju, moram jih pa napisat, v dobro ostalim puncam,ki malo pretiravajo. Vama želim, da še preden prideta na IVF, da se vama uresniči, skrita želja[sm=rozica.gif] Zadnje čase opažam na tem forumu, da kar nekaj parov že pred enim letom poskušanja zanositve, jemljejo na lastno pest marsikatero "nedolžno" zdravilo. Zadnjić sem bila tu pri nas pri enem kitajskem zeliščarju in mi je enostavno rekel, vsaka rožica, vsako zelišče je lahko strup za nekoga. Zelišča niso nedolžna, pa naj še tako naravno zgledajo. Vsako telo ima svoje lastnosti, vsako telo ima svoje vzroke, svoje posledice, svoja odreagiranja in zato se ne moremo zanašat, če je nekomu pomagalo, bo tudi meni. To lahko vidite že, ko odprete katerokoli temo. Vse imate iste znake, pa so ene noseče, druge ne, nekatere pijete čaje, jemljete maco, hormofit kar koli, pa enim pomaga, drugim ne, enim pomaga bioenergetik, drugim ne, enim sveča[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image], drugim ne, ene imate grozne stranske ućinke že po pol tabletke klomifena, druge jih jejo kot bombone, pa jim ni nič....... Vse kar delaš do prvega leta, je spoznavaš svoje telo, njegove odzive v času O in M, ter predvsem uživaš v spolnosti. Kar nekaj punc, pa svoje telo in telo partnerja zastruplja z raznimi tabletami in ne vem čem še vse, zato, ker si želijo čimprej otroka. Ni čudno, da se potem telo čudno obnaša in iz meseca v mesec več ne prepoznajo svojih znakov, svojega telesa. Naj še vključim anonimno, ki je v enem postu napisala, da ene grejo celo tako daleč, da predčasno hodijo z lažjo na postopke. To res ni fer, pa če je vrsta ali ni vrste. Za mano so 4 leta poskušanja in šele zdaj sem se odločila poskusiti z matičnim mlečkom in maco. Šele zdaj ko je za mano neuspešni OBMP, sem obupala in se lovim za vsako vejico, ki bi mi dala kako upanje. Če bi to naredila, že prej, bi bila zdaj brez upanja, ker vidim, da mi sama uradna medicina težko pomaga. Alternativa me zdaj drži pokonci, da bom lahko še šla v nov postopek z upanjem, da mi bo tokrat uspelo. Moje telo je že itak čist izmučeno, izčrpano in nafilano z vsemi hormoni in drugimi medicinskimi žavbami tako, da ga več sploh ne prepoznam. Se opravičujem, če sem nekoga prizadela, ampak je res škoda gledat, kako že po nekaj poskušanjih uničujete svoje telo.
|
|
|
|