Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Misek IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa Na-a... ni čisto tako, kot si napisala... takoj, ko bom imela malce več časa, napišem odgovor... tvoji obrambni mehanizmi delajo 100 na uro... tebi v prid in tebi na skodo ... Saj ni potrebno pisati odgovora. Pomembno je, kaj ti veš, da se je dogajalo in se še dogaja. Kdo pa smo pravzaprav "mi", da bi nam morala servirati pravilne odgovore? Tvoji zvesti bralci, kritiki, podporniki,....? Pa smo to res? Ali smo le naključne priče v vseh tvojih zgodbah? In tudi če bi želeli biti verodostojni "sodniki" v vsem, kar se tebi dogaja, nam ne bi uspelo. Tebi se preveč dogaja, ali pa narediš, da se ti in mi si pišemo svoje zgodbe.. Ni se ti potrebno "zagovarjati", pisati odgovore nam. Mi smo nepomembni, pa tudi če meniš, da je tvoj zagovor najboljši na svetu. Ni pomembno, kaj mi mislimo, sodimo in presodimo o tvojih razmišljanjih in tvojih odločitvah. Sprašujem se, zakaj tako vztrajaš pri tem, da imaš na koncu vedno prav, da dokažeš, da vse zmoreš, da vse razumeš, da znaš rešiti vsako uganko? Mi te beremo, se zabavamo, kregamo in ploskamo. Kaj imaš ti od tega? To, da dogajanja in probleme spraviš črno na belo in jih tako uokviriš? To, da ti da takšen način razmišljanja boljši uvid v rešitev? Če so vzroki ti, potem kar piši, v tvoje dobro. Če je tvoj namen pokazati nam, da zmoreš, potem se ti ni porebno zagovarjati. Kdor ve, da se znajdeš, ve. Kdor ne ve, tudi po prebranem romanu ne bo hotel vedeti,pa če imaš milijonkrat prav. Tvoj čas bo porabljen. Za kaj? Za dokazovaje nekomu, ki po defaultu ne želi razumeti? Škoda časa. Rajši ga nameni za to, da prepričaš samo sebe, da verjameš sebi (kar verjetno že), predvsem pa, da svoja razmišljanja deliš s tistimi, ki so ti dragi in ki so blizu tvojem srcu. Njihovo mnenje šteje in ne naše. Z njimi živiš in z njimi boš živela in njim je pomembno, kako ti razmišljaš in čutiš. Oni so tu in oni bodo (upam) v tvojem življenju še dolgo. Oni štejejo in ne mi. Mi danes smo, jutri pa nas zate več ni.
|