Nasilen otrok - pomoč (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vrtec in varstvo



Sporočilo


kepa* -> Nasilen otrok - pomoč (25.10.2006 16:04:56)

Izkazalo se je, da je naš malček, ki je mimogrede skoraj najmlajši v skupini, najbolj nasilen. Ščiplje in kremlje vse ostale, danes pa je prvič dobil nazaj. In sicer ga je en malček do krvi pokrempal po obrazu. Ko sem prišla po njega, je bil ves zaotečen. Pa še vzgojiteljica mi je z očitajočim glasom povedala, kakšen je. Tako sem žalostna. Res ne vem, kako je to mogoče. Res je, da tudi naju ščiplje, a sem mu vedno povedalak, da to ni prav. Ne vem, kako naj ga tega odvadim. Ne želim, da bi moj malček bil osovražen. A ne vem, kako naj mu dfopovem, da naj tega ne počne. Ima kdo kako idejo, nasvet? 




April -> RE: Tako sem žalostna (25.10.2006 16:09:19)

Čimvečkrat mu povej, da to ni prav. Tako majhni otroci se še ne zavedajo dobro  drugih čustev. Malo se pogovorita, kako se je on počutil, ko jih je dobil. In da ni lepo, da se praska, ker so potem tudi drugi otroci žalostni.
Učiteljica pa tudi ne bi smela tako očitajoče nastopit.




mika -> RE: Tako sem žalostna (25.10.2006 16:29:13)

Mogoče pa bo sedaj, ko jih je dobil nazaj, nehal ščipati. Ko je naša utrujena, začne ščipati in gizti in sem jo jaz ( seveda z občutkom) nazaj. Enako je bilo s cukanjem las. Mož  ji dopovedoval dalj časa kot jaz, to ne smeš, ker boli.....in je to njej pač bla bla bla......tako, da je bil kar pošteno pogrižen. no potem je uvidel, da bo boljši moj način in ga je nehala grizt.




srki -> RE: Tako sem žalostna (25.10.2006 18:20:46)

Ja nič, to spada zraven, te pa razumem, da ti je hudo, da ga bodo imeli za najbolj "groznega" otroka.

Kot je mika napisala, mogoče ga bo to izučilo in bo sam od sebe nehal.




Gina -> RE: Tako sem žalostna (25.10.2006 18:42:52)

V življenju imajo večinoma vsa dejanja posledice. V resnici je za pričakovat, da ga bo kdo nazaj. Tako je. Najhujše za starše je gledat, kako otroka uči življenje. Ampak prihranit mu pa ne moreš. Če besed ne razume, mora prevzet posledice. In da ne boš mislila, zelo velika večina ljudi ne razume besed. Če prvič ni ubogal na besedo, tuudi stotič ne bo.
Ne bit žalostna, to je igra življenja. Slej ko prej ga bo minilo. Ne zaradi besed, zaradi posledic.




david -> RE: Tako sem žalostna (25.10.2006 20:41:41)

quote]IZVIRNO SPOROČILO: Gina
V življenju imajo večinoma vsa dejanja posledice. V resnici je za pričakovat, da ga bo kdo nazaj. Tako je. Najhujše za starše je gledat, kako otroka uči življenje. Ampak prihranit mu pa ne moreš. Če besed ne razume, mora prevzet posledice. In da ne boš mislila, zelo velika večina ljudi ne razume besed. Če prvič ni ubogal na besedo, tuudi stotič ne bo. [/quote]
<sarcasm>
Tako je. Vzgoja v pravem pomenu besede sploh ni potrebna. Parkrat otroku razložiš kako stvari stojijo in če ne razume, ga bodo pa posledice izučile. Se bo pač opekel, ugriznil ga bo pes, pretepel ga bo sovrstnik, ... Njegov problem, če ne razume. A ne ?
</sarcasm>

LAHKO mu prihraniš. Samo v tem primeru se pač ne moreš ob prvih težavah sprijazniti s tem, da mu ne moreš prihraniti. Malo bolj se je treba potrudit. In če imaš res opravka s primerkom, ki se mora vse naučiti iz posledic še to ne pomeni, da ves svet tako funkcionira.

d.




Dejča -> RE: Tako sem žalostna (25.10.2006 21:08:41)

Hja, sploh nisi edina, ki se s tem ubada. Naša 16-mesečnica je začela grizti takoj, ko smo jo dali v vrtec. Vzgojiteljica nam je zatrdila, da je to dosti pogost pojav in reakcija nekaterih otrok, ki so jezni, ker so v vrtcu. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Eno svojo sovrstnico je ugriznila v lice, da je bila naslednmji dan vsa vijolična. Me je skoraj kap!! Zdaj tudi doma že včasih želi ugrizniti koga, če ni vse po njenem - tu se dosledno drživa, da ji govoriva, da se to ne dela, ker boli. Če ne zaleže, ji to poveva malo bolj strogo ali jo trdno primem, da ve, da nekaj ni prav. Upam, da jo bo minilo!!




Anonimen -> RE: Nasilen otrok - pomoč (25.10.2006 21:27:21)

IZVIRNO SPOROČILO: kepa*
je naš malček, ki je mimogrede skoraj najmlajši v skupini, najbolj nasilen


Kaj če si na ta način želi pridobiti pozornost, ki si jo drugače ne more ali celo ne zna, ker je najmlajši?

Jaz bi ga poskusila vključiti v takšno igro, kjer bi bil on "največji", najpomembnejši v skupini.

Kaj konkretno ne vem, nisem razbrala, koliko je star.




david -> RE: Nasilen otrok - pomoč (25.10.2006 23:01:39)

IZVIRNO SPOROČILO: Mič
Kaj če si na ta način želi pridobiti pozornost, ki si jo drugače ne more ali celo ne zna, ker je najmlajši? Jaz bi ga poskusila vključiti v takšno igro, kjer bi bil on "največji", najpomembnejši v skupini.

S tem si ga nagradila za nesprejemljivo obnašanje. Rajše ga nauči, da bo znal probleme reševati brez nasilja. Kako ? <sarcasm>Z nadiranjem in pretepanjem.</sarcasm>


d.




Anonimen -> RE: Nasilen otrok - pomoč (26.10.2006 19:40:36)

IZVIRNO SPOROČILO: david
S tem si ga nagradila za nesprejemljivo obnašanje. Rajše ga nauči, da bo znal probleme reševati brez nasilja. Kako ? 


Kaj pa če to razumem kot da dam otroku priložnost, da pokaže, da je dober? Misliš, da bo on povezal včerajšnje nasilno vedenje in današnji pozitivno naravnan pristop (iskanje njegovih dobrih lastnosti)? Po moje ne. Povezal bi jih, če bi si oboje sledilo v istem dnevu. 

Ne razumem, zakaj se sploh toliko ukvarjamo s tem, kako pri otroku popraviti, preprečiti, pozdraviti,....vse njegovo nesprejemljivo vedenje. Njegovo trmo, nasilnost, jezo,....

Zakaj se raje več ne pogovarjamo in več delamo na tem, da v otroku iščemo in spodbujamo dobro? Naj se ukvarja(mo) s tem, za "neumnosti"  bo nam in otroku ostalo bore malo časa.

Otroci se zelo radi pokažejo in dokažejo, samo priložnost jim moramo dati [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].

In če ne verjamete, poglejte sebe. V čigavi družbi se bolje počutite, bolje delujete in se bolje razvijate? V družbi nekoga, ki vas stalno kritizira in poskuša popraviti vaše napake ali v družbi nekoga, ki v vas išče (in najde) dobro?




pinki3 -> RE: Nasilen otrok - pomoč (27.10.2006 9:29:02)

Mi (starsi in vzgojitelji) prakticiramo to, da otroku pomagamo ubesediti custva, tudi jezo. Kadar kaj takega naredi, mu ne samo povemo, da se to ne sme, temvec mu pomagamo ubesediti, zakaj je to storil. Dobiti mora obcutek, da sem obcutiti jezo, zalost, pogresanje in lahko to tudi pokaze. Vendar mu je treba dati alternativni nacin za izkazovanje negativnih custev, ne fizicni. To pa je verbalni nacin. Primer: "A si jezen na fantka? A ti je tezko, ker ni mamice. A ti je bilo tezko, ko ti je fantek vzel igracko? A ti je bilo tezko, ker se je fantek igral z igracko, ki si si jo ti zelel?" Zanesljivo deluje na dolgi rok. Nekaj casa se zdi, da te sploh ne slisi. To je, ko se pogovarjas z njim, sicer vidis, da mu odleze in da to rabi, ampak naslednjic spet odreagira enako. Cez nekaj casa pa se zares zacne poznati razlika tudi v vedenju. Dobro bi bilo, ce bi podoben princip uporabljale tudi vzgojiteljice.




Anonimen -> RE: Nasilen otrok - pomoč (28.10.2006 12:17:25)

IZVIRNO SPOROČILO: pinki3
Mi (starsi in vzgojitelji) prakticiramo to, da otroku pomagamo ubesediti custva, tudi jezo. 
Cez nekaj casa pa se zares zacne poznati razlika tudi v vedenju.


Mi je všeč tak način [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].

Zahteva pa potrpežljivost in vztrajnost; nič novega sicer, a nam teh dveh lastnosti običajno manjka. Nam staršem, seveda. Ne otrokom.




david -> RE: Nasilen otrok - pomoč (28.10.2006 15:17:56)

IZVIRNO SPOROČILO: Mič
Ne razumem, zakaj se sploh toliko ukvarjamo s tem, kako pri otroku popraviti, preprečiti, pozdraviti,....vse njegovo nesprejemljivo vedenje. Njegovo trmo, nasilnost, jezo,....

Sicer ti je že pinki3 odgovorila ampak vseeno: zato, ker se mora otrok naučiti razumeti svoja čustva in situacijo na primeren način obvladati. Nasilje ni primeren način, ampak otrok kaj drugega pač ne zna. In tukaj mu je treba pomagati. Preusmerjanje pozornosti se meni ne zdi vedno pravi način, sploh pa ne pri malo starejših otrocih, ki že veliko stvari razumejo.

Sam še pripomba na primere vprašanj, ki jih je zapisala pinki3: nekje sem prebral, da je boljše postavljati vprašanja, kjer mora otrok podati konkreten odgovor in ne samo odgovoriti z DA ali NE, ker je tako prisiljen, da razmisli in pove nekaj več. Z DA/NE vprašanji pa mu lahko nehote vsilimo svoje videnje dogodka. Mi smo to preizkusili v praksi in se mi zdi da se zelo dobro obnese - nimam več občutka, da sem otroku sam dal idejo, kaj ga pravzaprav muči .

d.




Gina -> RE: Tako sem žalostna (28.10.2006 16:46:23)

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Če besed ne razume, mora prevzet posledice.



Joj, David, kako ti grem na živce. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Tako zelo, da niti ne prebereš.

ČE bi otrok razumel na besedo, ne bi grizel. Vidiš če na začetku? IN ne, ni moj edini vzorec, da otrok ne razume. Veliko otrok poznam, ki dobro razumejo tudi na besedo. Tudi dva od mojih otrok zelo dobro razumeta na besedo. Si pa ti pozabil na tisti ČE na začetku, če te lahko še enkrat spomnim na natančnost pri branju in razumevanju. Še vedno pa trdim, da ogromno ljudi ne razume na besedo. Še niti ti sam ne. Poglej kolikokrat si že isto slišal od mene, pa še ne razumeš.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

Drugače se pa lahko strinjam, da otrok potrebuje vzorec, kako naj se obnaša. Vendar ne moreš otroku to pripovedovat pri dveh letih ali manj, ker ne razume dovolj. Jaz se npr. vedno zmenim z otrokom, kako bo naslednjič ravnal, kadar bo v podobni situaciji. Npr. včeraj je en otrok podrl drugega na šolskem igrišču. Vprašala sem ga, zakaj je to storil. Vprašala sem ga tudi, kaj bi še lahko storil in mu predlagala še dve opciji. Na koncu sem ga vprašala, kaj pa bo naslednjič storil, ko se mu bo isto zgodilo. Vendar se na ta način ne moreš z dveletnikom pogovarjat. POleg tega je logično, da če bo npr. tale moj otrok še naprej podiral druge otroke, ne glede na to, da bom naredila vse, kar je v moji moči, da ne bo, da ga bo slej ko prej kdo spravil na tla. Naravna posledica. Poleg tega bom morala zaščitit ostale otroke in če bo to počel še večkrat, se ne bo mogel prosto z njimi igrati, dokler ne misli spremeniti svojega vedenja. Ne morem vendar pustit, da jih kar pretepa, moja dolžnost je zaščitit ostale. Ni zgolj on na tem svetu. Aja, mislim da je vse, v čemer se ne strinjamo to, da vidva sklepata, da lepa beseda svoje mesto najde. Pri marsikateremu otroku res. Pri marsikateremu pa ne. Tole pa se mi zdi, da ne vklapa v vajin sistem. Tam kjer lepa beseda ne zaleže, poskrbijo za življenje naravne posledice. To je vse, kar sem hotela povedat. Morda sem napisala nerodno, ali nerodno obrnila besede, pa se je slišalo, kot da to privoščim. Ne privoščim. Vsaka mati trpi, če njen otrok krampa. Nobeni ni to všeč, vsaka se sprašuje, kje je falila. Nikjer ni falila, otrok je prinesel genski program svojega funkcioniranja na svet. V programu piše, ne razumem na besedo, rabim dejanja. Ne moreš tega programa dekodirat, če se na glavo postaviš. Lahko samo poskrbiš za posledice že doma, da jih ne bo dobil v vrtcu. To je edina rešitev, pa še ta je včasih vprašljiva. 

To je tudi odgovor na Mič, zakaj ne moremo pustiti otroku, da svobodno pretepa, grize, podira... zakaj ga zato "kritiziramo". Če rečeš temu, da se z njim pogovoriš, zakaj nekaj ne sme, pa kako bi drugače rešil stvar, pa če to storiš velikokrat, pa še ne zaleže, kritika, potem se ne razumemo. Jaz rečem temu učenje za življenje. In pohvalit za pretepanje ga pač ne morem. Niti ga ignorirat prav dolgo (razen če je še zelo majhen, pa tega ne počne zavestno).
Pa še to, s kom smo raje, s tistimi, ki nas hvalijo, ali s tistimi, ki nas grajajo? Če otroka samo hvališ, pade v depresijo, ko za nekaj ni pohvaljen. Seveda je prav, da ga spodbujaš, da mu veliko lepega poveš, predvsem pa, da je dovolj ljubljen. Vendar to ne pomeni, da moraš biti nerealen. Veliko hvale je fajn takrat, kadar je hvala upravičena. Hvala kar tako vsak dan vsepovprek, pa ni ok, ker otrok potem misli, da je itak vse ok in bp, pa da se mu za nič več ni treba trudit.
Poleg tega je jasno, da z nekom, ki vse pretepa, grize, ščipa ali pljuva, nihče noče biti. Ali če drugače postvimo: S kom je človek raje, s tistim, ki ga tepe, grize in pljuva, ali s tistim, ki je prijazen do njega?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] 

Vem, srečujem take primerke otrok, ki jih vidva najbrž nikoli ne bosta. Morda pretiravam, vendar vse preveč jasno vidim, kam ta svet hiti pri svoji vzgoji. Starši živijo za otroke, se jim predajajo, otrokom vse prinesejo na pladnju, za nič jih ne grajajo, vse je ok, tudi če otrok grize je dovolj, da mu vedno rečejo NE.....in grozno je, ker jih potem faše. Eh, nima smisla sploh naprej razpredat. Vse lepo vsem mamicam in ne se tolk sekirat. Vsi smo ljudje, imamo pravico se motit. In imamo pravico doživet, da naš otrok ščipa, grize in kaj vem kaj še vse. To je življenje, vse je igrica. Bomo že rešili uganko, eni tako, drugi drugače, tretji pač nikoli. Bog pomagaj, vseeno bomo preživeli.

P.S.: Moj otrok tudi trenutno hodi domov obgrižen in če ne bodo naučili tega otroka, naj neha gristi, bom jaz naučila mojega, naj se brani. 




Primoza -> RE: Nasilen otrok - pomoč (28.10.2006 17:36:38)

V kateri skupini pa je če je najmlajši? Če je najmlajši je kdaj edina rešitev, da ga prestavijo v mlajšo skupino, če je to mogoče.

Pa še to: starejši malčki že obvladajo manipulacijo - ko gre vzgojiteljica stran se kdaj spravijo na kakega med mlajšimi.




Anonimen -> RE: Tako sem žalostna (28.10.2006 21:49:15)

IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Če rečeš temu, da se z njim pogovoriš, zakaj nekaj ne sme, pa kako bi drugače rešil stvar, pa če to storiš velikokrat, pa še ne zaleže


Potem mu pa tako povej, da bo zaleglo.
Niso otroci odgovorni zato, da so "nevzgojeni", ampak starši, ki ne najdejo načina za primerno vzgojo.


IZVIRNO SPOROČILO: Gina
ker otrok potem misli, da je itak vse ok in bp, pa da se mu za nič več ni treba trudit.


Valjda da res. Kar povej možu, naj ti ne govori, da si lepa. Če ti bo govoril, se boš itak nehala truditi. .





Gina -> RE: Tako sem žalostna (28.10.2006 22:24:41)

Veš kaj, Mič, brez veze je s tabo sploh kaj rečt, ker nima haska.
Meni se zdi, da sem besedno precej spretna, da obrnem otroke kolikor se le da okoli, če je to treba, da jih znam in razumsko in čustveno prepričat, pa zelo me imajo radi....vendar se z vsemi pač ne da "pogovorit". Mislim lahko se pogovoriš, ampak me tolk razumejo, kot ti. Nič. Vztrajajo čez trupla pri svojih dejanjih.

Za konkretnega otroka zgoraj opisanega: Nisem jaz njegova mama. Če pride mama in reče, bogi revček, nisi nič kriv, zihr si imel razlog, da si koga podrl; se lahko jaz na glavo postavim, pa me "ne bo razumel".

Sicer pa, če se vse da z besedami, pa ti mene prepričaj, obrni besede tako, (če že tako trdiš, kako besede dosežejo vse), da bom po tvoje "vzgojena". Šlogam ti: NIsi sposobna. In ravno tako kot nisi sposobna mene vzgojit, , nisi sposobna vsakega petega (tretjega?) otroka.

P.S.: Hvale od mojega ne potrebujem kaj dosti, ker nisem take sorte. Če bi me kaj brala, bi ti bilo jasno, da živim od česa drugega.  Sicer pa, če ga bom grizla, pa krampala, ne pričakujem, da me bo hvalil. Dost bi bil trapast, da bi me. No ja, ali pa mazohističen. 





Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (28.10.2006 22:32:19)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




david -> RE: Tako sem žalostna (29.10.2006 14:11:28)

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Če besed ne razume, mora prevzet posledice.


Joj, David, kako ti grem na živce. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]  Tako zelo, da niti ne prebereš.

Ravno nasprotno, ti si ena meni najljubših oseb na tem forumu in kar nekaj sem se naučil iz tvojih sporočil. Če se v kakšni stvari ne strinjam s tabo pa to še zdaleč ne pomeni, da te nimam rad. [sm=love.gif]

Saj jaz razumem kaj si hotela povedati in se strinjam, da se otrok mora soočiti s posledicami. Samo hotel sem povedati, da ga pred tistimi najhujšimi večinoma lahko obvarujemo in da je to tudi naša dolžnost. Če otrok podira druge otroke na igrišču imaš najmanj dve možnosti: pustiš, da ga kdo potisne nazaj ali pa ga odstraniš iz prizorišča. Jaz sem za drugo varianto. In če ne dela prvič je treba pač milijonkrat poskusiti. Boljše to, kot pa da zaradi tega, ker ga je nekdo preveč potisnil sploh ne bo upal več na igrišče. A se razumeva zdaj ?

Mimogrede, se ti zdi OK to, kar počne BAGI ? Jaz itak boljše da ne napišem kaj si mislim o tem.

d.




Anonimen -> RE: Tako sem žalostna (29.10.2006 14:23:20)

IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Veš kaj, Mič, brez veze je s tabo sploh kaj rečt


A je kdo rekel, da moraš kaj reči [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]



IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Šlogam ti: NIsi sposobna. In ravno tako kot nisi sposobna mene vzgojit, , nisi sposobna vsakega petega (tretjega?) otroka.


Poskrbet moram samo za vzgojo sebe in svojega otroka. Zate mi ni potrebno.




Anonimen -> RE: Tako sem žalostna (29.10.2006 14:29:13)

IZVIRNO SPOROČILO: Gina
da sem besedno precej spretna,

Sicer pa, če se vse da z besedami,


Poanta je v vsebini in v tem, da za besedami stojimo in ne v naši besedni spretnosti.




IZVIRNO SPOROČILO: Gina
razumejo, kot ti. Nič.


Koliko jaz razumem, ne moreš vedeti, ker nimaš moje glave [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (29.10.2006 14:51:24)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




bini -> RE: Tako sem žalostna (2.11.2006 13:07:30)

nič bit žalostna [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]... najbrž jih je kar veliko, ki gremo čez to fazo..
naša je gristi začela že kmalu po dopolnjenem prvem letu - takrat samo v varstvu, doma ne... gospe v varstvu sem rekla naj jo opozarja kakor se njej zdi najbolje... stvar je bila pod nadzorom, ampak izginila ni... zadnje pol leta ščipanje in grizenje uporablja v hudih napadih trme -kadar se noče previt, oblečt... se mi zdi, da se sploh nima pod kontrolo... največkrat jih dobi prav mož in on odreagira tako, da jo na trdo prime, je zelo hud in če ne odneha, jo kontrolirano uščipne nazaj (ravno toliko da dojame) in šele takrat ponavadi odneha... jaz reagiram enako, ker mala to počne popolnoma zavestno in nalašč... isto je s ščipanjem mlajših otrok..  tako, da meni je Bagin način kar blizu in se mi sploh ne zdi napačen, če pač ne gre drugače..

počasi gre na bolje, se mi zdi, in morda bo pa enkrat do šole dojela, da se da tud drugače doseči svoje...





piščanc -> RE: Nasilen otrok - pomoč (2.11.2006 15:37:03)

IZVIRNO SPOROČILO: BAGI

- ko me je on vlekel za lase, sem tudi jaz njegove vlekla z enako "silo". Bolj je vlekel, bolj je bolelo - oba. Ko je spustil, sem spustila tudi jaz.
To je to. 1x, 2x je še probal in končno skapiral, da to boli. Problem rešen.



to ne velja za vse, nekateri se tako naučijo še večjega nasilja, nekaterim pa zaleže že beseda

in nekaterim ne zaleže nič, samo vztrajnost in čas, da se naučijo

res pa je, da se je pri vseh najbolje izogibati situacij, kjer so otroci utrujeni razdraženi,... dokler tega ne znajo pravilno razrešiti, kar pa se spet morajo naučiti skozi situacije, v glavnem začaran krog.





Anonimen -> RE: Nasilen otrok - pomoč (3.11.2006 12:32:09)

Evo, na enak način, kot vzgaja Bagi svojega otroka, je mama vzgajala mene. Ko sem jo ugriznila, me je ugriznila nazaj. Če sem jo še bolj, je tudi ona mene. Baje sem to ponovila 2, 3 krat, potem pa sem nehala.

Se mi kje danes pozna? Nikjer. Ne pretepam ljudi, nisem nasilna, ne maltretiram... vse, kar sem spoznala, je to, da če koga udariš prvi, pričakuj udarec nazaj. In da moje nasilje rodi nasilje koga drugega. Je pa res, da se pa tudi sama nisem pustila pretepat in v primeru, ko me je nekdo udaril, nisem nastavila še drugega lica, temveč sem se branila.

Hvala bogu, da moj otrok (še) ne grize in ne pretepa drugih otrok. Pa tega ne pripisujem svoji vzgoji, pač pa njegovemu karakterju, ker je tudi sicer zelo dojemljiv na bolečino nekoga drugega.




Stran: [1]