s u g a r -> RE: Pričakovanje prvega otroka ? (27.11.2006 18:55:54)
|
Haj punce. Vsem ČESTITKE, [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image], tudi sama bom prvič mami in sicer PDP je 23.5 (majčica torej). Tako prisrčno je brati kakšni so naši srčki, ko se soočijo s tem da ne bodo več fantje temveč atiji. Pri nama se je teden pred rezultatom dogajalo nadvse veliko čudnih stvari, predvsem zafrkavnje, če je kateri od naju kaj želel povedati je bilo takoj kaj se žente, kaj rastete, ... vse se je vrtelo okoli naraščajev. No midva sva takorekoč frišna tako kot nekako v vezi tudi v starševstvu, skupaj sva bila ko sem mu povedala 6 mesecev, živeti sva začela skupaj skoraj takoj, to je nekakšna energija ko globoko notri veš da to je pa to (a kljub temu si nočeš priznati in bežiš od čustev, a te nekaj vleče nazaj), no midva se pogovarjava o vsem, res vsem in sva se pač o otroku tudi kako in kaj bi, če bi, kako bi,... tralala ne, odgovor je bil z obeh strani, da morva (jaz najprej sebe kot eno dodobra spoznat, potem še malo skupaj uživati sama potem pa bi bil že čas), no pa se je pokazal čez dober mesec in še malo znakec [sm=modriCrtici.gif]. Kaj pa zdaj? Kakko mu povedat. Pričakovala sem najslabše, da ostanem sama - na kar sem se tudi povsem pripravila, ker si sama želim oz sem si želela otroka kar nekaj časa. No in sem bila 100% presenečena in takoj ne in ne ti si moja in on "piko" je moj in tu bosta in pika. No uglavnem "pikota" sva nenačrtovano ustvarila na morju malo po rojstnem dnevu mojega dragega. Sedaj pa sem pod nadzorom kaj jem in če je vse ok, boža bušija, skrben je tako zame kot "pikota", komaj čaka preglede da izve kaj novega - no sedaj smo že tako daleč, da je na NS celo videl svojo malo štručko - se mi zdi da je šele na NS končno dojel da je to resnično tako da bo ati, srček mu je tako razbijal. Lep občutek - tak kot je bil moj ko sem prvič videla da bije srček mojega otročička. Kljub temu da sva malo časa skupaj me je zelo zelo presenetil in upam in si želim, da se njegov odnos ne spremeni. Čeprav sedaj ko mi hormoni skačejo sem in tja včasih dobi pod nos kako čudno besedo in reakcijo, da pogovor med nama nato "zgliha" težave. Sedaj pa na veliko prilagajava stanovanje za novega člana in nič ni odveč - ne pretiravava a osnovne stvari pa bova rabila. Nič vidim spet da sem se popolnoma razpisala in spet sem "romanopisec", pustim se vam malo prostora (hahaha). Uglavnem najin "piko" naju je kljub mojim dvomom razveselil oba, mami bom pri 27 in moj dragi pravtako pri 27 ati. Vam pa želim nadvse lepo nosečnost, in nasvet uživajte ker po tretjem mesecu slabosti in težave minejo, jaz se kot da nisem noseča, razen da malo lezem narazen prej sem bila pa suha kot zobotrebec. A za "pikota" se splača biti neobremenjen koliko kil gor, ker potem gredo tudi dol - le volja in moč je potrebna. Punce božajete svoje bušije, imejte svoje drage rade jih tudi malo pocrkljajte, da ne bomo samo me crkljane, prav paše jim (garantiram). Ok zdaj pa res grem papa sugar
|
|
|
|