|
Anonimen -> RE: Čas za sebe? (24.10.2006 5:17:30)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Odkar imate otroke, vam ga kaj ostane?
Ja, seveda. In, ne boš verjela, skoraj toliko kot prej. Samo razporedim si ga drugače in sedaj so mi druge stvari prioriteta.
Npr. petek pred 10-imi leti:
Vstala sem ob 4-ih, se do 5-ih zrihtala za službo in delala od 6-ih do 14-ih. Po službi sem šla na kosilo, čvek s prijateljicami, v shopping, na obisk ali pa kamor je pač naneslo. Zvečer sem za kako urico prišla domov, da sem se preoblekla in zrihtala, potem pa sem izginila ven žurat. In se priklatila domov (ali pa tudi ne) enkrat proti jutru. Ter nato prespala soboto.
Današnji petek:
Ob pol sedmih zjutraj se priklatim domov iz nočnega šihta. Porihtam oba otroka (Robija previjem in nahranim, Jana zbudim in pošljem v šolo) in skuham kavo za Kamikazo. Če nimam nobenih obveznosti izven stanovanja, opravim okrog osmih še nujne telefone in grem spat. Vstanem okrog treh popoldan. Ura v kopalnici, ura pri "jutranji" kavi pred računalnikom (RR, maili, novice). Včasih potem malo pospravim, včasih grem v shopping, včasih kdo pride na obisk, včasih pa grem celo nazaj spat, ker se mi tudi dihati ne da. Pred dnevnikom malo delam za šolo z Janom, po dnevniku je večerja (skuhana ali pa naročena, kakor se komu da). Okrog devetih pa se spet začnem pakirati za v službo. Začnem ob desetih.
Razlika?
Ene so očitne, druge ne. Pri sedajšnjem petku in pri postavki "shopping" je zajeto pravzaprav vse: nakupovanje brez dedca in otrok (nihče me nikamor ne vleče in mi ne diha za ovratnik, ampak v miru berem etikete), pijača s komerkoli po shoppingu in vse ostalo, do česar pač lahko pride, ko pomoliš glavo iz stanovanja. Se je tudi že zgodilo, da sem šla ob 16-ih v City Park in šla potem z vrečkami vred direkt v službo, ker sem zalutala na drug konec LJ in jih nisem imela niti časa domov prinest.
Ko me ni, je doma moj dedc. Pač mora biti eden pri otrocih, a ne? In ko njega ni, sem doma jaz. Tudi on kakšen večer, ko jaz nimam službe, mrkne do kolega igrat igrice. Pa popije kakšno Laško preveč in uspe priti enkrat sredi noči. Bogu hvala, da vsi taksisti v LJ vedo, kje je doma, kajti sam takrat ne bi znal priti. Pa kaj? Vsi smo živi in zdravi.
Moj čas zase? Ja, moram ga imeti. Moški, ki mi ga ne bi dopuščal, bi bil hitro bivši. Sploh pa po izkušnji z bivšim možem (klinc, bila sem mlada in naivna - zdaj sem pa samo še mlada). Seveda pa jaz moškemu dopuščam isto. Edini pogoj je (za oba), da družina ne trpi. Potem je pa popolnoma vseeno, kaj kdo od naju dela (in kje in s kom itd.).
|
|
|
|