|
Misek -> RE: Tujina (26.10.2006 18:10:57)
|
IZVIRNO SPOROČILO: mika
Džizus Mišek, zadela si v polno, kar stisnilo me je ko sem prebrala. Ker sama o izdaji in zavrnitvi nisem nikoli razmišljala. Dvomim, da se bom sploh še kdaj približala k njemu, ker njemu o tem ni za govorit. Mogoče se počuti krivega in tega ne more/noče priznati.
Mogoce se ne zaveda. Mogoce mu ni jasno kaj se je zgodilo. Sama pravis, da se je trudil. Razresi konflikt, ki ga nosis. Zelo, zelo ti bo olajsalo in utegne drasticno izboljsati odnose in z ocetom in z drugimi ljudmi okoli tebe. Dovoli si da spet zgradis pristen odnos.
Verjetno, da z nezmoznostjo povedati si kaj in kako kdo cuti (zaradi notranjega neresenega konflikta) sta si v teh letih prizadejala veliko nepotrebne bolecine.
In jaz sem jokala v postelji, ker sem imela slabo vest, da nisem jokala na postaji. Eh, mene vest od kar pomnim zase, žre za vsako stvar in kot si sama napisala si želim izpolnit vsa pričakovanja, če jih pa slučajno ne, pa se sekiram. Sicer odkar sem z mojim možem, je čist drugače.
In ravno zaradi tega si ne želim, da bi se moji hčeri zgodilo to kar se je meni, ker imata tako ljubeč in pristen odnos z možem.
ne mores zavarovati hcer, da nikoli v zivljenu ne bi prisla v podobno situacijo. lahko pa jo naucis in ji pokazes kako resiti taksne konflikte. Tako jo osposobis, da se zna sama nositi s tezavnimi situacijami, ne da bi zaradi tega ustvarila notranji konflikt. Eno osnovno vodilo je, ne govorite svojim otrokom kaj in kako morajo cutiti. Naj vam sami povedo kako se pocutijo. Ne grajajte otroke zaradi njihovih custev, dovolite da vam o svojih custvih in obcutkih povedo z zaupanjem. Jemljite ih resno in obravnavajte ih s spostovanjem.
Midva z atijem se drugače dobro razumeva, ampak da bi si pa dejansko priznala kaj se je takrat zgodilo z obema, pa mislim da ne bo nikoli. Mogoče bi mu celo rekla, da je on kriv, da je sigurno obstajala druga rešitev, pa je ni poizkal. nočem ga prizadeti, ker vem da se počuti krivega in če bi takrat pustil službo, bi ostali brez stanovanja, ki smo ga komaj dobili itd.
Ne zdi se mi da je problem v njegovem odhodu. Verjetneje je problem v tvojem dojemanju. Ze sedaj ko to pises si pomembnost stanovanja postavila pred svojimi custvi. Nase si nalozila odgovornost za stanovanjski problem, krivdo za svoje obcutenje pa na oceta. Izognila si se temu, da bi bila moteci, zavirajoci element v druzini, si pa vse to prenesla nase in na odnos do oceta.
Mika, ne vem ce sem razumljiva. Taksen konflikt je resljiv. Ni potrebe, da zivis z njim. Ce te zanima, javi mi se na ZS in se bom pozanimala kdo se prav s temi konflikti ukvarja oz. bom pobrskala kdo je najbolj uspesen pri tem.
|
|
|
|